V sredo, 8. septembra 2021 se je v nemški prestolnici začelo srečanje skupinskega biroja največje stranke v evropskem parlamentu. Zasedanje, ki je potekalo do danes, je bilo namenjeno zlasti diskusiji o naslednjih korakih v prizadevanjih za boljšo, bolj demokratično in močnejšo Evropsko unijo. Od slovenskih poslancev je na srečanju med drugim sodelovala vodja slovenske delegacije EPP v Evropskem parlamentu Romana Tomc.
Dogodka se je poleg gostiteljice, nemške kanclerke Angele Merkel, ki se letos poslavlja iz položaja voditeljice največjega evropskega gospodarstva, ki ga je zasedala več kot 16 let, udeležila tudi vrsta evropskih državnih voditeljev, ki prihajajo iz strankarske družine EPP, med drugim avstrijski kancler Sebastian Kurz, hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, litvanska predsednica vlade Ingrida Šimonytė, nekdanji predsednik irske vlade Leo Varadkar poleg njih pa še drugi vidni politiki iz raznih evropskih držav, npr. predsednik nemškega Bundestaga Wolfgang Schäuble in Merklin naslednik na čelu CDU-ja Armin Laschet. Vendar pa je prihodnost koalicijske naveze CDU-CSU (torej tudi prihodnost samega Lascheta) pod precejšnjim vprašajem, saj ji bosta na letošnjih parlamentarnih volitvah v Bundestag, ki bodo 26. septembra, glede na rezultate anket javnega mnenja izjemno resno konkurenco predstavljali levo usmerjeni Nemška socialdemokratska stranka (SPD) in Zavezništvo 90/Zeleni (Grünen).
Izmed predstavnikov slovenske vlade se je Berlinskega zasedanja udeležil obrambni minister Matej Tonin, ki je na odru nastopil danes skupaj z nemško obrambno ministrico Annegret Kramp-Karrenbauer. Čeprav je bilo veliko besed namenjenih tudi nadaljnji krepitvi evropskega gospodarstva, boju proti kitajskemu koronavirusu, digitalni preobrazbi in boju proti podnebnim spremembam, so bila v luči prevzema oblasti v Afganistanu s strani Talibanov in hibridni vojni Belorusije proti EU (zlasti proti Litvi in Poljski) v ospredju zunanjepolitična vprašanja povezana z varnostnimi tveganji. Vodstvo Evropske ljudske stranke je tako litvanski premierki Šimonyte izrazilo polno podporo pri soočanju z navalom beguncev, ki jih čez več kot 678 kilometrov dolgo belorusko – litovsko mejo z namenom destabilizacije te baltske države v zadnjih mesecih načrtno pošilja beloruski diktator Aleksander Lukašenko.
Romana Tomc, ki je tudi sodelovala na srečanju je dejala, da se srečanja udeležujejo tako evropski poslanci, kot tudi evropski voditelji, predsedniki vlad držav članic, parlamentov, voditelji političnih strank, ki pripadajo tej politični skupini. “Srečanje bo priložnost za pogovor, kam si želimo usmeriti Evropsko ljudsko stranko, kot eno vodilnih evropskih sil. Smo najmočnejša stranka v Evropskem parlamentu, iz naših vrst prav tako prihajata tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Prav tako pa bo srečanje v Berlinu priložnost za zahvalo Angeli Merkel, ki se po 16 letih poslavlja s položaja nemške kanclerke.” Kako narediti Evropo boljšo, močnejšo, bolj demokratično? Kako ohraniti vpliv Evrope v globalnem svetu, kako se soočiti z ostalimi svetovnimi velesilami in kako odgovoriti na regijske izzive? Kako modernizirati Evropo, jo narediti bolj inovativno, hkrati pa zaščititi naše okolje? To je le nekaj vprašanj, na katere so v okviru razprav iskali odgovore.
Največja evropska politična stranka se sicer v zadnjih letih sooča s celo vrsto preizkušenj, ki postavljajo pod vprašaj njeno kredibilnost, pa tudi samo prihodnost EPP-ja kot vodilne politične sile v EU. Stranka je namreč po mnenju številnih Evropejcev začela postajati ne le preveč levo usmerjena, ampak tudi nedosledna in podrejena zunanjim pritiskom, zaradi česar je v preteklosti že prišla navzkriž z nekaterimi svojimi članicami, zlasti z madžarskim Fideszom in njenim predsednikom Viktorjem Orbanom. Po celi vrsti neutemeljenih očitkov o nedemokratičnosti, omejevanju medijske svobode in nespoštovanju vladavine prava, ki jih je bila v evropskem parlamentu nenehno deležna madžarska vlada z Orbanom na čelu, je zunanjim pritiskom liberalnih sil podleglo tudi vodstvo EPP-ja na čelu s predsednikom stranke Manfredom Webrom in z Fideszom prišlo v konflikt, po katerem se je vodilna madžarska stranka 3. marca letos odločila, da nepreklicno zapusti EPP. Fideszovi člani so se po tem začeli povezovati z evropskimi strankami, ki niso bile pod takšnim vplivom Bruseljskega establišmenta kot vodstvo EPP-ja na čelu z Webrom in tako se je 1. aprila letos Orban v Budimpešti srečal s predsednikom italijanske Lige Matteom Salvinijem ter predsednikom poljske vlade Mateuszom Morawieckim, s katerima so na sestanku položili temelje za novo upanje na evropski politični desnici. In to novo upanje še kako potrebujejo preštevilni Evropejci, ki jih je EPP-jeva nedoslednost, šibkost in zlaganost že večkrat pustila na cedilu.
Pred Evropsko unijo, na katero ima EPP zaradi svoje številčnosti še vedno zelo močan vpliv, so številni izzivi, tako notranje- kot tudi zunanje-politični. Samo čas bo pokazal ali se bo EPP uspela reformirati in ostati vodilna politična sila na “stari celini”, ali pa je čas, da se po desetletjih razočaranj s strani “mainstreamovske evropske desnice” končno da prostor novi generaciji politikov, kot so Giorgia Meloni, Marine Le Pen, Matteo Salvini, Viktor Orban in Mateusz Morawiecki.
Andrej Žitnik