fbpx

V Donbasu se nadaljuje ruska prisilna mobilizacija moških

Foto:Twitter

V dolgo okupiranem Donbasu se nadaljuje ruska prisilna mobilizacija moških. Včerajšnji videoposnetek prikazuje zamaskirane ruske patrulje, ki so zajele moške v okupiranem Alčevsku v regiji Lugansk, da bi jih nato poslale v boj proti ukrajinskim enotam.

Sedanji val ruske prisilne mobilizacije domačinov se je v delih regij Lugansk in Doneck, okupiranih od leta 2014, začel v začetku avgusta. Že takrat je Euromaidanpress.com pisal, da v očitnem vojnem zločinu na zasedenih ozemljih ukrajinskega Donbasa Rusija dobesedno postavlja moške v zasede na ulicah, zvečer in ponoči vpada v njihove domove, da bi jih uporabila kot topovsko hrano v vojni proti Ukrajini. Mobilizacija naj bi bila tukaj neizbežna in kruta zaradi neuspehov v ožji Rusiji in velikih izgub ruske vojske, pravi ukrajinska obveščevalna služba. Te ljudi preprosto pošljejo v zakol. Rusija naj bi prisilno mobilizirala 100 tisoč moških, od tega jih je do lanskega aprila umrlo 23 tisoč.

“Ljudski republiki” Doneck in Lugansk, ki ju vodita Rusija, sta tik pred obsežno rusko invazijo na Ukrajino začeli mobilizirati vse lokalne moške, stare od 18 do 65 let, potem ko sta jim prepovedali potovanje izven zasedenih regij. Marca in aprila 2022 so ruske patrulje dobesedno množično lovile moške na ulicah mest v delih regij Lugansk in Doneck, okupiranih od leta 2014, ki jih ukrajinski uradniki uradno imenujejo ORDLO. Po aprilskem poročilu ukrajinskega glavnega direktorata za obveščevalne službe je bil cilj Rusije “mobilizirati 26 tisoč rezervistov” v ORDLO.

Junija in julija ruska mobilizacija ni bila povsem ustavljena, vendar se je njena intenzivnost znatno zmanjšala. Preostali možje Donbasa, od katerih se jih je veliko skrivalo doma vso pomlad, so začeli pogosteje prihajati na ulice. Nato so domačini zasedenih mest poročali o velikih nerednih racijah, da bi aretirali moške v določeni soseski. Tu so na primer ilustrirana poročila o ruskih točkovnih “mobilizacijskih napadih” v okupiranem Donecku na območjih mlekarne na aveniji Sadovyi, na elektronskem trgu Mayak in v centralni veleblagovnici 25. junija. Podobne racije so potekale mesec dni pozneje v Donecku.

V začetku avgusta se je pojavilo več lokalnih poročil o ponovnih sistematičnih prizadevanjih za množično mobilizacijo moških Donbasa: državna podjetja, ki so oprostila služenje vojaškega roka, so začela prejemati mobilizacijske kvote; veliko več mobilizacijskih patrulj se je pojavilo na ulicah zasedenih mest; mobilizatorji naj bi postali ustvarjalnejši pri svojih poskusih, da bi lokalne moške prisilili v boj proti Ukrajini – patrulje so zvečer in ponoči začele napadati po  dvoriščih in domovih ter postavljale zasede na skrivače. Ukrajinska glavna obveščevalna uprava je potrdila, da so ruske okupacijske sile 1. avgusta začele nov val mobilizacije v okupiranem Donbasu. Za razliko od manjših mobilizacijskih valov v prvih dveh mesecih poletja, sedanji še ni popolnoma prenehal niti dva tedna po začetku. To verjetno pomeni, da je Rusija poskušala oblikovati ogromno vojaško silo za morebitne prihajajoče napadalne akcije. Poleg tega je vodja ukrajinske vojaške uprave Luganske oblasti Serhii Haidai poročal, da tokrat Rusi mobilizirajo tudi moške v novo okupiranih delih Luganske oblasti.

Denys Kazanskyi, ukrajinski novinar po rodu iz Donecka, je objavil videoposnetek iz Luganska, posnet 8. avgusta, ki prikazuje ulico, kjer skoraj ni ljudi – podobne slike so prihajale iz zasedenega mesta lansko pomlad, ko je veliko domačinov več mesecev ostajalo doma, da jih ne bi ujeli. Lugansk je bil skoraj zapuščen. Po ulicah se nadaljujejo aretacije moških, ki jih Rusi pošiljajo v smrt. Na ulicah ostajajo samo ženske, je zapisal.

Na vojaški komisariat so vabili uslužbence kadrovskih oddelkov in jim naročili, naj prinesejo sezname delovno aktivnih moških, starih od 18 do 55 let, ter jih zavezali, naj naslednji dan izročijo deset ‘prostovoljcev’, sicer so grozili, da bodo vsem izdali obvestila o vpoklicu.  Podobna situacija je bila tudi v drugih okupiranih mestih Luganske oblasti. Na primer v Kadiivki (nekdanji Stahanov) v Luganski regiji je 7. avgusta postalo znano, da so vsa potrdila o oprostitvi postala neveljavna in da so vsa lokalna podjetja, ki uporabljajo najeto delovno silo, dolžna predložiti vojaškemu komisariatu sezname delavcev. Po navedbah skupine za človekove pravice Zmina je Alčevski metalurški obrat (AMK) prejel ukaz o odpustitvi 1700 moških zaradi mobilizacije. To je bil že četrti in največji val mobilizacije v podjetju – predhodne mobilizacijske kvote, ki jih je prejelo podjetje, so zavezovale AMK, da pošlje v mobilizacijo 1000, 500 in nato 400 svojih delavcev.

Sara Kovač