Evropska unija je v letu 2019 do septembra zabeležila več kot pol milijona prošenj za azil, kar je 10-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Največ prošenj je od Sircev, Afganistancev ter Venezuelcev, a to je zgolj četrtina vseh prošenj.
V letošnjem letu do septembra so v EU v obravnavo prejeli več kot pol milijona prošenj za azil. Največ jih je bilo s strani Sircev, Afganistancev in Venezuelcev (v tem vrstnem redu), ki predstavljajo eno četrtino vseh prosilcev za azil. Sledijo prosilci iz držav Pakistan, Turčija, Irak, Kolumbija, Iran, Albanija in Nigerija.
Največji porast števila prošenj so po navedbah v poročilu EASO zabeležili med državljani Pakistana, Albanije in Afganistana. V upadu pa je število novih prošenj iraških migrantov, vedno več pa je prošenj za azil turških državljanov.
Vsaka tretja prošnja za azil odobrena
Vredno je poudariti, da se je število prejetih prošenj za azil v primerjavi z lanskim letom povečalo za kar deset odstotkov. Vedno več prosilcev pa je slab znak za Evropo, ki se sooča z migrantsko krizo. Namreč, mila zima kaže, da se bo naval migrantov nadaljeval.
📊Latest #asylum trends:
📌5⃣1⃣5⃣ 8⃣2⃣5⃣ applications were lodged in the EU+ during the first 9⃣ months of 2⃣0⃣1⃣9⃣.
🗺️See interactive map: https://t.co/xlEiKhu3Bd.
📰Press release: https://t.co/Xx5o9zr5US.#EASO #EASOAsylumTrends
Video made with @f_l_o_u_r_i_s_h pic.twitter.com/OtefGPFZIb— EU Agency for Asylum – EUAA (@EUAsylumAgency) November 19, 2019
Ob tem pa pri EASO izpostavljajo, da je zgolj v prvi obravnavi okoli 507.835 primerov prosilcev za azil. Poleg tega vse od konca junija 2019 “še skoraj toliko prošenj čaka na odgovor na pritožbo ali revizijo postopka”.
Interesting stats from @EASO, thanks @SpindlerWilliam for sharing. Really interesting to also look at the ratio between applications / first-instance decisions, especially while comparing Venezuela and Syrian asylum seekers. https://t.co/8WgaZRp8AL pic.twitter.com/boKOM7XKeV
— Alberto Preato (@AlbertoPreato) November 22, 2019
Po uradnih navedbah naj bi status begunca prejel vsak tretji prosilec za azil. To pomeni, da si od pol milijona prosilcev za azil lahko obetamo okoli 170 tisoč novih ust, ki jih bo hranil denar davkoplačevalcev EU.
Migrantov se ne vrača
Ob tem pa ni podatka, kaj se zgodi z ilegalnimi migranti, katerih prošnja za azil je zavrnjena. A kakor lahko sklepamo iz primera 38-letnega ilegalnega migranta iz Maroka, ki je septembra 2019 v roku 10 dni posili eno študentko in poskusil še drugo, ti migranti niso vrnjeni nazaj v državo izvora, temveč se še na prej klatijo po državah EU.
Ivan Šokić