V švedskih azilnih centrih izobesili zastave IS in predvajali njihovo glasbo, državni organi pa opozorilne znake očitno ignorirajo

Irak, Bagdad. foto: STA

V švedskih azilskih centrih so izobesili zastave Islamske države in predvajali njihovo glasbo, državni organi pa opozorilne znake ignorirajo. Na dogajanje že nekaj časa opozarja pastor Botros, vendar njegova dejanja ostajajo preslišana. 

Arabski pastor Merzek Botros je za krščanski časnik Varlden povedal: “Islamizem in radikalizacija mladih brez spremstva je v švedskih azilskih centrih nekaj pogostega.” V številnih azilskih centrih plapolajo zastave Islamske države (IS) in prepeva se njihova glasba, kar ni nič novega. Nič novega ni tudi dejstvo, da na to že dolgo opozarja tudi Botros, vendar pa so vsa njegova opozorila preslišana.

V zadnjem času je novinarska hiša TT poročala, da je mestna uprava Horbya prekinila sporazum s središčem za mlade brez spremstva, potem ko so ugotovili, da so zaposleni v centru skušali radikalizirati prebivalce. Merzek Botros ni presenečen nad tem, kar se je zgodilo v Horbyju. Kot arabski svetovalec pogosto obišče švedske azilne centre in priznava, da je na lastne oči videl številne očitne znake islamizma. Poleg omenjenih zastav in glasbe je bil deležen tudi številnih pričevanj prebivalcev o tem, kar je že slutil. Naslednjo težavo pa predstavljajo grožnje in nadlegovanja krščanskih prosilcev za azil in vseh tistih, ki se želijo spreobrniti.

“Skušal sem pomagati številnim kristjanom in prijavil aretacije ter grožnje, ki so jih bili deležni posamezniki v azilnih centrih,” je pojasnil Botros. Glede na to, kar poroča Botros, je nedvomno očitno, da v centrih prevladujejo številne grožnje in nadlegovanja. Kar vzbuja skrb, pa je to, da švedska policija kljub vsemu ne ponudi nobene pomoči. Namreč, po poročanju policije se morajo posamezniki vrniti tja, kjer so nastanjeni ali pa so prisiljeni, da zapustijo svoj azilni center. Omenja tudi primer moža in žene, ki sta skušala iz islama preiti v krščanstvo. Živela sta v Huddingu in ko sta želela postati kristjana, so ženo ugrabili in jo odpeljali. Grozili so, da jo bodo ubili, zato se je bil par primoran odseliti iz Švedske. Danes živita v Nemčiji.

K. F.