V mainstream medijih pogosto kot razlog za množična streljanja v ZDA posplošeno navedejo beli nacionalizem, kot krivca pa skušajo prikazati ameriškega predsednika Trumpa. A dejstvo je, da izmed 252 množičnih streljanj v ZDA, kolikor se jih je zgodilo letos, kar 146 ostaja nerešenih. Izmed teh, se jih je veliko zgodilo v Chicagu, Baltimoru, Washingtonu DC in Philadelphii, velika koncentracija množičnih streljanj pa je tudi v širši okolici Los Angelesa. Levičarji hitijo s pozivi k večji regulaciji dostopnosti orožja, a prav primer Baltimora izkazuje njihovo neučinkovitost. V tem mestu je namreč stopnja umorov primerljiva s tisto v El Salvadorju ali v Venezueli, kljub temu da v Marylandu veljajo eni najstrožjih zakonov s področja orožja v ZDA.
V mainstream medijih pogosto kot povod za množična streljanja v Združenih državah Amerike opisujejo beli nacionalizem, neredko pa kot krivca prikažejo kar ameriškega predsednika Donalda Trumpa. A od 252 množičnih streljanj, kolikor jih je bilo od začetka letošnjega leta do današnjega datuma v ZDA naj bi jih vsaj 146 ostalo neraziskanih. Sicer je res, da v rešenih primerih prevladujejo storilci bele rase, a v neraziskanih primerih je od identificiranih osumljencev kar 16 temnopoltih ali Latinoameričanov. Pri ostalih primerih rasne pripadnosti osumljenca ni bilo moč ugotoviti, tako da lahko o tem le ugibamo.
Množična streljanja so pogosta na rasno mešanih območjih s povečano kriminalno aktivnostjo
A kljub temu je vredno poudariti, da se je izmed 146 nerešenih množičnih streljanj kar 21 zgodilo v Chicagu, 8 v Baltimoru, 7 v glavnem mestu Washington DC in 6 v Philadelphii. Znano je, da gre za rasno mešana območja, tam pa se, kot še v nekaterih drugih velikih mestih odvijajo številne organizirane kriminalne aktivnosti tolp, kar pogosto privede tudi do strelskih obračunov. Pri skupnem številu množičnih streljanj v ZDA, ki so se zgodila letos, sicer uporabljamo kriterij Gun Violence Archive, ki predvideva, da so bile v posameznem množičnem streljanju vsaj 4 osebe ranjene ali ubite. Iz spodaj priloženega zemljevida vseh množičnih streljanj, ki so se po omenjenem kriteriju letos zgodila v ZDA prav tako izhaja velika koncentracija takšnih dogodkov v širši okolici Los Angelesa.
Omejevanje posedovanja orožja po vsej verjetnosti ne predstavlja rešitve
Po vsakem izmed množičnih streljanj, ki pristanejo na naslovnicah medijev ne traja dolgo, preden se oglasijo nasprotniki pravice do nošenja orožja, kot izhaja iz drugega amandmaja ameriške ustave in s strani zveznih oblasti zahtevajo večje regulacije na tem področju. Med nasprotniki pravice do nošenja orožja sicer prevladujejo pripadniki Demokratske stranke in levičarji, a to po vsej verjetnosti ne predstavlja rešitve, ki bi znižala stopnje umorov ali pa preprečila množična streljanja. Kot šolski primer nedelovanja regulacij na področju orožja velja omeniti Baltimore v zvezni državi Maryland, kjer je stopnja umorov kar 55.8 na 100 tisoč prebivalcev. To je primerljivo s stopnjo umorov v El Salvadorju, kjer zabeležijo 60 umorov na 100 tisoč prebivalcev ali tisto v Venezueli, kjer je 56 umorov na 100 tisoč prebivalcev, višja pa je od tiste v Hondurasu, Gvatemali, Braziliji ali Južni Afriki. V Marylandu sicer veljajo ena izmed najstrožjih pravil glede orožja v ZDA.
Rok Krajnc