[Video] Armenski premier po seji zavrnil podpis sporazuma CSTO – bo Putinu razpadel njegov “Nato”?

Datum:

Armenski premier Nikol Pašinjan je danes po seji zavrnil podpis osnutka izjave Varnostnega sveta CSTO. Tako Aleksander Lukašenko kot Vladimir Putin sta bila besna – obstoj Organizacije dogovora o skupni varnosti, v kateri ima Rusija  največji vpliv in delež vojakov, očitno vse bolj visi na nitki. Da v tem vojaškem zavezništvu prihaja do trenja, je bilo videti že pri odmikanju Kazahstana od Moskve – med drugim se drži mednarodnih sankcij proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino in ji dostavlja humanitarno pomoč.

Organizacija dogovora o skupni varnosti (CSTO) je medvladno vojaško zavezništvo s sedežem v Moskvi, ki ga sestavljajo izbrane postsovjetske države. Pogodba o kolektivni varnosti izvira iz Sovjetskih oboroženih sil, ki so jih leta 1992 nadomestile Združene oborožene sile Skupnosti neodvisnih držav, nato pa so jih nadomestile naslednice oboroženih sil posameznih neodvisnih držav. Podobno kot Nato ima CSTO parlamentarno skupščino – pravzaprav bi lahko rekli, da gre za zrcalno organizacijo Nata, s to “majhno” razliko, da se nekatere države med seboj vojskujejo – pa čeprav je bil tudi CSTO ustanovljen za obrambo svojih članic pred vojaško agresijo.

CSTO, katere voditelji so v sredo sklicali vrh v Erevanu, ni uspela odločno obsoditi Azerbajdžana zaradi obsežnega napada njegovih sil na suvereno ozemlje Armenije. Armenski premier Nikol Pašinjan je voditeljem držav članic CSTO povedal, da zaradi pomanjkanja politične ocene razmer ne bo podpisal osnutka izjave skupine o pomoči Armeniji. Pašinjan je dejal, da Armenija pričakuje, da CSTO pospeši potrebno politično in diplomatsko delo z Azerbajdžanom, da se zagotovi takojšen in brezpogojen umik azerbajdžanskih čet s suverenega ozemlja Republike Armenije na njihove prvotne položaje z 11. maja 2021. “Takšno stališče ni pomembno le za obnovitev ozemeljske celovitosti Republike Armenije, ampak tudi za odvračanje Azerbajdžana od nadaljnjih agresivnih dejanj proti naši državi. O tem, da tveganje nove agresije Azerbajdžana na ozemeljsko celovitost Armenije ostaja, je 28. oktobra letos poročal generalni sekretar CSTO Stanislav Zas na izrednem zasedanju Sveta za kolektivno varnost,” je pojasnil Pašinjan.

 

Pomanjkanje jasne politične ocene lahko pomeni tudi zeleno luč CSTO za nadaljnjo agresijo na Armenijo
Pašinjan je še poudaril, da pod temi pogoji pomanjkanje jasne politične ocene situacije in nesprejetje zgornje odločitve morda ne pomenita le zavračanja CSTO, da bi izpolnila svoje obveznosti do zaveznikov, ampak ju lahko Azerbajdžan razlaga tudi kot zeleno luč CSTO za nadaljnjo agresijo na Armenijo. “In to ni le v nasprotju s CSTO, ampak tudi z duhom in pomenom temeljnih dokumentov CSTO. Zato na podlagi tega trenutno menim, da osnutek ‘Deklaracije CSC CSTO in o skupnih ukrepih za zagotavljanje pomoči Republiki Armeniji’, predložen v podpis, ni dovolj dokončen, in z vsem spoštovanjem, nisem pripravljen podpisati  dokumenta v tej obliki,” je izjavil armenski premier.

Foto: epa

Premier je spomnil, da je bila v zadnjih dveh letih članica CSTO Armenija vsaj trikrat izpostavljena agresiji Azerbajdžana. “Obžalovanja vredno je, da članstvo Armenije v CSTO ni preprečilo Azerbajdžanu, da bi se zatekel k agresivnim dejanjem, poleg tega pa v bistvu do danes nismo mogli sprejeti odločitve glede odgovora CSTO na azerbajdžansko agresijo proti Armeniji,” je dodal Pašinjan in pojasnil, da ta realnost močno škoduje ugledu CSTO tako znotraj kot zunaj Armenije, in meni, da je to glavni neuspeh armenskega predsedovanja CSTO. “Enako lahko rečem o zaostrovanju razmer na meji naših zaveznikov Kirgizistana in Tadžikistana,” je dodal Pašinjan, ki je ob tej priložnosti izpostavil hiter odziv skupine v začetku leta, da je na zahtevo Kazahstana poslala vojaške sile, ko so protivladni protesti postali nasilni. “V tem primeru smo težavo rešili čez noč, kar je Kazahstanu pomagalo preprečiti domači kaos,” je dejal Pašinjan. Ob zaključku vrha je Pašinjan kot predsedujoči še povedal, da bo novi generalni sekretar CSTO postal Imangali Tasmagambetov iz Kazahstana, ki bo zamenjal odhajajočega Zasa, ki se mu je iztekel triletni mandat.

Generalni sekretar CSTO Stanislav Zas je na srečanju zunanjih ministrov držav članic skupine v torek dejal, da je organizacija dobro opremljena za rešitev situacije na meji med Tadžikistanom in Kirgizistanom, če državi menita, da je to potrebno. “V regiji Srednje Azije pripisujemo poseben pomen nadaljnjemu urejanju razmer na tadžikistansko-kirgiški meji,” je dejal Zas in nadaljeval, da verjamejo, da ima CSTO potrebna sredstva in izkušnje za pomoč državama pri doseganju tega cilja. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je udeležil vrha CSTO, je udeležencem povedal, da je potrebna celovita rešitev spora v Gorskem Karabahu. “Strinjam se s kolegi, ki so prej govorili o tem vprašanju, in prizadevanjih za celovito rešitev armensko-azerbajdžanskega spora. Seveda so to občutljiva vprašanja, ki zahtevajo našo pozornost,” je po poročanju časnika RIA Novosti dejal Putin. Putin je dodal, da so dogovori, doseženi med voditelji Armenije, Azerbajdžana in Rusije v Sočiju konec oktobra ustvarili dobro podlago za prihodnje kompromise o temeljnih vprašanjih. “Samo z doslednim izpolnjevanjem teh (prej doseženih) dogovorov o razmejitvi meja, deblokadi prometnih komunikacij in humanitarnih vprašanjih lahko dosežemo vzdržno ureditev odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom. Upamo, da bo to na koncu pripeljalo do sklenitve mirovne pogodbe med Erevanom in Bakujem,” je dodal Putin.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...