Če so nekateri Nemci pred tremi leti aplavdirali nemški kanclerki Angeli Merkel, ko je ta 4. septembra 2015 odprla nemške meje in povabila na desettisoče migrantov, je danes slika povsem drugačna. Namreč, mnogi zagovorniki masovnih migracij so spoznali, da migranti s seboj prinašajo velike težave, zato ne čudi, da so pristali med “radikalnimi desničarji” s podobami umrlih žrtev migrantskega nasilja, medtem ko so radikalni levičarji divjali in jih napadali. Zanimivo, da mediji zanje niso uporabili termina “skrajni levičarji”. Vse to se je na enem mestu zrcalilo v mestu Chemnitz.
Ta neverjeten kontrast se odraža v krizi, ki jo je migrantska kriza povzročila ne samo v Nemčiji, ampak v celotni Evropi. O sami intenziteti pa nedvomno priča podatek, da je v Evropsko unijo od leta 2015 vstopilo več kot tri milijone migrantov.
Od vseh kriz, ki jo je doživela Evropa, od evra do Ukrajine, je ta najtežja in še ni rešena, je v nedavnem pogovoru za Die Welt ocenil bolgarski politolog Ivan Krastev. Ta evropska kriza po njegovih besedah doživlja konservativni preobrat, pri čemer v okviru demografske panike prihaja do zapiranja nacionalnih meja. Velika Britanija se je po referendumu o Brexitu, zaznamovanem z migrantskim vprašanjem, odločila, da odide iz Evropske unije. Poleg tega, da je tudi Italija izvolila desno protimigrantsko vlado, se zdi, da je v številnih evropskih državah protimigrantska drža dobila veter v jadra, na drugi strani pa se zdi Merklova precej oslabljena. Sicer olje na ogenj priliva tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je jasno in glasno preko družabnega omrežja Twitter poudaril, da je Evropa naredila gromozansko napako, ko je na milijone ljudi spustila k sebi, ti pa močno in nasilno spreminjajo njeno kulturo.
Nemška kanclerka kljub očitkom vztraja, da svoje odločitve iz 4. septembra 2015 ne obžaluje, in dodaja, da je tedaj veliko število ljudi bežalo pred vojno v Siriji. “Uspelo nam bo,” je tedaj dejala Nemcem, sedaj pa se je od svojih preteklih prepričanj distancirala. Merklova je namreč podobno kot druge države jasno poostrila svojo migrantsko politiko. Vedno večji del javnosti prosilce za azil obtožuje, da so ti odgovorni za povečanje negotovosti. Po nedavnem umoru 35-letnega Nemca v Chemnitzu, za katerega je po prepričanju sodišča odgovoren iraški migrant, so se na ulice odpravili protestniki, ki so izrazili svoj protimigrantski pogled na politiko.
Nasilni radikalni levičarji:
🆘‼🤬💩 #Germany: the masked scum of the #Antifa provokes and attacks the participants of the silent march with bottles and stones to produce effective images and scenes of the alleged evil Nazis for the Leftist media & press in #Chemnitz! pic.twitter.com/0wucXtAM5y
— Onlinemagazin Ⓥ (@OnlineMagazin) September 2, 2018
Migrantsko vprašanje kot usoden udarec Evropski uniji
Migrantsko vprašanje je še naprej največji izziv za Evropo, je ocenil profesor Stefen Lehne, ki dodaja, da se vedno večje število tradicionalnih vlad hrani na protimigrantskih pogledih. “Ta trend bi se lahko odrazil na rezultatih evropskih volitev v naslednjih letih.” Britanski zgodovinar Niall Ferguson v eni izmed analiz po navedbah Večernjega lista izraža zaskrbljenost, saj migrantska kriza namesto k enotnosti Evrope vodi v delitve, saj želi vsaka država delovati na svoj način. “Vedno bolj se mi zdi, da bodo prihodnji zgodovinarji na migrantsko vprašanje gledali kot na usoden udarec Evropski uniji, na Brexit pa kot na njen prvi znak.”
H. M.