Na ulicah New Yorka so se pojavili oglasi in plakati, film pa so začeli reklamirati celo na avtobusih. Ustvarjalci celovečerca, ki bo prikazal resnično dogajanje, ki ga v zahodni prostor prinaša islam, nameravajo končno spregovoriti v imenu množic in pokazati vodilnim, da je minil čas mirnega opazovanja, kako nam teroristi uničujejo življenja.
Denarja za produkcijo filma sicer nimajo, zato ljudstvo naprošajo za prostovoljne prispevke. Ob tem navajajo, da dela, ki ga želijo opraviti, ne bo naredil nihče drug. Tako za podporo in pomoč prosijo vse in pozivajo, da skupaj ustavimo tragedijo, v katero slepo drvimo.
Predsednica ameriške neprofitne organizacije AFDI Pamela Geller, ki se bori proti islamizaciji Amerike, je dejala: “Film govori neposredno resnico. Med drugim se osredotoči na svobodni govor, ki ga ne zatirajo zgolj islamski džihadisti, ampak očitno tudi FBI. Vendar gremo mi še korak dlje: nagovarjamo cel svet in govorimo o še neizrečeni resničnosti vojne za svobodni govor.”
Ustvarjalci upajo, da bodo z zbranimi prikazi prepričali, da islam ne sodi na zahod
O tem ne moremo govoriti? (Can’t we talk about this?) je naslov filma in hkrati nadaljevanje AFDI-jevega priznanega dokumentarca iz leta 2011, The Ground Zero Mosque, ki govori o drugem valu napadov 11. septembra. Težko pričakovano nadaljevanje govori o dogodkih, povezanih s svobodo govora, v ospredje pa postavlja težke in natančne podrobnosti o vsesplošnih napadih na svobodo govora, ki smo jim priča danes. Razlaga tudi, zakaj je prav to izrednega pomena, in napade obravnava kot ključno podlago sodobnega “bojnega polja” v vojni za preživetje svobodnih ZDA.
Nanaša se na džihadistične napade in teme, ki so prispevale k zdajšnjemu stanju sveta
Film prikazuje redke in še ne videne videoposnetke, ki razkrivajo podrobnosti Garlandskega dogodka, na katerem so razpravljali o svobodnem govoru, in o džihadističnih morilcih, ki so jih napadli. Ob tem omenja številne druge bitke v vojni za svobodo govora, ki so vodile do različnih napadov. Govori o izdaji Islamske republike Irana proti Salmanu Rushdieju in njegovem domnevnem bogokletstvu, o atentatu na Thea Van Gogha, ki ga je novembra 2014 v Amsterdamu napadel musliman, o nizozemskem časniku, ki je objavil različne karikature o Mohamedovih zapovedih in se dotaknil mednarodnih nemirov in umorov muslimanov, o spodbuditvi kriminalizacije zahoda in o Obamovem podpisu resolucije, ki državljane poziva k prizadevanju za omejevanje verskega sovraštva.
Govori tudi o neznani strašni zgodbi pobojev karikaturistov
Dokumentarec pokriva manj znana spopadanja v vojni proti svobodnemu govoru. Med drugim poroča o Molly Norris, Američanki, ki je zaradi objavljanja svojih karikatur o Mohamedu morala pobegniti in se skriti. Zaradi groženj je spremenila svojo identiteto. Januarja 2015 je sledil pokol vseh, ki so kadarkoli ustvarili podobne karikature, ubili pa so jih v pisarni satiričnega tednika Charlie Hebdo v Parizu.
Gellerjeva je pojasnila, da bodo v filmu prikazali “medijsko ogorčenje, ki je sledilo različnim s svobodo govora in islamisti povezanimi dogodki, pa tudi poskuse, ko so me želeli ubiti. Svoboda govora ne velja samo, če ti je sporočilo všeč; velja za vse. In če izgubimo to, izgubimo tudi svobodno družbo“.
A. L.