Kirgiška in tadžikistanska mejna straža sta po sporu glede meje med državama Srednje Azije izmenjala ogenj, so sporočili uradniki na obeh straneh. Spopad se je začel v sredo po tem, ko so kirgiški mejni policisti obtožili Tadžike, da so zavzeli položaje na delu meja, ki ni bila označena. Do spopada prihaja namreč v ozadju rusko-ukrajinske vojne in bojev med Azerbajdžanom in Armenijo.
Tadžikistanska stran je v izjavi zapisala, da so kirgiške mejne straže odprle neizzvan ogenj z orožjem in minometom na njihovo postojanko, pri čemer so enega mejnega stražarja ubile in dva ranile, poroča tiskovna agencija RIA Novosti.
Tako Kirgizistan kot Tadžikistan sta zaveznika Rusije, v obeh državah ima Rusija tudi vojaška oporišča. Vendar so spopadi zaradi mejnih vprašanj med državama pogosto dogajajo, lani pa so se skoraj končali z vojno med nekdanjima sovjetskima republikama. Resne eskalacije so sicer redke, a strah pred širšim konfliktom se je pojavil lani, ko je v spopadu izgubilo na desetine ljudi. Rusija je že pozvala svoje srednjeazijske zaveznice, naj sprejmejo nujne ukrepe za ponovno vzpostavitev nadzora nad situacijo na meji.
Kirgiški in tadžikistanski voditelji naj bi se sicer ta teden udeležili vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje v Uzbekistanu skupaj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom ter številnimi drugimi svetovnimi voditelji. Vrh prvič po treh letih poteka v živo, na njem sodeluje 15 voditeljev iz vseh osmih držav članic SCO – Kitajske, Indije, Kazahstana, Kirgizistana, Pakistana, Rusije, Tadžikistana in Uzbekistana; tri države opazovalke – Belorusija, Iran in Mongolija; in tri države partnerice v dialogu – Armenija, Azerbajdžan, Turčija in Turkmenistan. Kitajska vodi skupino, ki jo je ustanovil Xijev predhodnik Hu Jintao kot protiutež zavezništva pod vodstvom Združenih držav po vzhodni Aziji.
Sara Kovač