V soboto so iranski protesti zabeležili stoti dan, medtem ko si iranska vlada še naprej prizadeva utišati množične protestnike na ulicah in zatreti neobvladljiv upor. Še naprej nadaljujejo s krutim izdajanjem smrtnih kazni, na nekaterih območjih so celo omejili dostop do spleta in stika z zunanjim svetom. Protestniki so se med drugim zbrali v Teheranu, Mašhadu, Karaju, Sanandaju, Ahvazu, Isfahanu in Bandar Abasu ter vzklikali gesla, kot sta “smrt diktatorju” in “nočemo islamske republike”.
Sto dni po začetku so najdaljši protivladni protesti v Iranu po islamski revoluciji leta 1979 pretresli režim, ljudje pa to plačujejo z življenji. Po poročanju BBC je tiskovna agencija borcev za človekove pravice (HRANA) sporočila, da je bilo ubitih več kot 500 protestnikov, med njimi 69 otrok. Dva protestnika sta bila usmrčena in najmanj 26 drugih čaka enaka usoda po tem, kar Amnesty International imenuje “navidezna sojenja”.
Kljub nevzdržnim vremenskim razmeram so se množični protesti nadaljevali tudi v soboto, stoti dan. V Karaju je množica protestnikov v videoposnetkih, ki jih je delil eden od profilov na Twitterju, vzklikala “naši sodniki so morilci, celoten sistem je pokvarjen”. Iranske oblasti si še naprej vztrajno prizadevajo zatreti množične proteste, na nekaterih območjih so celo omejile dostop do interneta in izdale smrtne kazni. Po podatkih organizacije borcev za človekove pravice v Iranu je bilo od začetka demonstracij po vsej državi pred 100 dnevi ubitih več kot 500 protestnikov. Številni protestniki obsojajo na smrt tudi v iranskih zaporih.
Iranski uradniki svarijo, da se bodo protesti v Iranu brez dialoga še stopnjevali
Mohammad Sadr, član iranskega sveta za smotrnost, ki svetuje iranskemu vrhovnemu voditelju, je v intervjuju za iransko Donyo opozoril, da čeprav so se protesti večinoma izognili ekonomskim sloganom, bi lahko vse slabše gospodarske razmere v Iranu sprožile gospodarske proteste, “kar je zelo nevarno“, piše medij Eqtesad. Sadr je poudaril, da je to razlog, da se Iran vrne k jedrskemu sporazumu JCPOA, da bi omilil sankcije proti državi in izboljšal njeno gospodarstvo.
مشهد سوم دی ۱۴۰۱#مهسا_امینی pic.twitter.com/h9jQ5G1EyU
— +۱۵۰۰تصویر (@1500tasvir) December 24, 2022
“Močno smo zaskrbljeni za naše rojake, ki jih je zajela Islamska republika in jim grozi usmrtitev. Posebej v manjših mestih je manj informacij o pripornikih. Objavimo lahko samo imena tistih, ki so življenjsko ogroženi,” je zapisano na Twitterjevem profilu, kjer so navedena imena tistih, ki jim grozi smrtna kazen zaradi protestiranja.
🧵⬇️
We’re deeply worried about the lives of all our compatriots captured by the Islamic Republic, in danger of execution. Esp. in smaller cities, there’s less info about detainees. We can only announce the names of those that we know about, whose precious lives are in danger:— +1500tasvir_en (@1500tasvir_en) December 20, 2022
Sledljivost antirežimskega gibanja vedno slabša
Projekt kritičnih groženj (CTP) ameriškega podjetniškega inštituta je v petek ugotovil, da “od 16. septembra ni bil zabeležen niti en dan brez protestov.” Projekt je poudaril, da zmanjšana protestna aktivnost ne pomeni konca protirežimskega gibanja in da se bo režim “boril za ohranjanje te stopnje zatiranja za nedoločen čas zlasti glede na stopnjo, do katere je to zatiranje obremenilo državni varnostni aparat.” Koordinatorji protestov iščejo načine za politično kljubovanje in že mesece oblikujejo potrebna omrežja in infrastrukturo,” je zapisal CTP in opozoril, da protesti niso nujno uporaben pokazatelj dejanskega statusa gibanja proti režimu v prihodnjih tednih in mesecih.
Čeprav so demonstracije po vsej državi preplavile Iran prvič že leta 2017 in so trajale do začetka leta 2018 in drugič novembra 2019, so trenutni protesti edinstveni, saj vključujejo celotno družbo, ženske prevzemajo vodilno vlogo pod sloganom “Ženska, življenje, svoboda. Ženske vodijo proteste proti režimu v #Bukan. Iranke imajo dovolj tega mizoginega režima. Iranci se bomo še naprej borili, dokler ta režim ne pade,” je zapisala iranska novinarka, ki se javlja že od začetka protestov Masih Alinejad.
Women are leading anti-regime protests in #Bukan. Iranian women have had enough of this misogynistic regime. We Iranians will keep on fighting till this regime falls. #IranRevoIution
— Masih Alinejad 🏳️ (@AlinejadMasih) December 25, 2022
Nekatere iranske zvezdnice so sprejele nepreklicne ukrepe za podporo protestom, kar je vodilo v njihovo aretacijo ali izgon. Taraneh Alidoosti, znana iranska igralka, je zaprta v razvpitem zaporu Evin, potem ko je obsodila usmrtitev mladega protestnika. Druga vidna iranska igralka Pegah Ahangarani je zapustila državo, enako je odšel Hamid Farrokhnezhad, še en znani iranski igralec, se je v začetku tega meseca preselil v ZDA in iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja takoj označil za “diktatorja” ter ga primerjal s Francom, Stalinom in Mussolinijem. Proteste je podprl tudi Ali Karimi, eden najslavnejših nekdanjih iranskih nogometašev, ki je živel v Dubaju. Povedal je, da so mu iranski obveščevalci grozili, da ga bodo ubili, zaradi česar se je na koncu preselil v ZDA.
Ana Horvat