Preden je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odlok o priznanju neodvisnosti separatističnih republik na vzhodu Ukrajine, se je posvetoval s člani sveta za nacionalno varnost. Ko je bil na vrsti pogovor z vodjo ruske zunanje obveščevalne službe SVR Sergejem Nariškinom, so njegovi zmedeni in neodločni odgovori marsikoga presenetili.
Sergej Nariškin je predlagal priznanje separatističnih republik kot znak pritiska na Ukrajino. Kmalu potem pa je po besedah moskovskega dopisnika Financial Timesa Maxa Seddona vse skupaj postalo naravnost nenavadno, o čemer se lahko prepričate tudi sami.
Putin je Nariškina vprašal, ali podpira priznanje republik. Namesto da bi odgovoril, da priznanje podpira, je dejal, da podpira predlog o vključitvi DLR in LLR v Rusko federacijo. Odgovor je vidno razburil Putina, zato mu je ta odvrnil, da o tem sploh ne teče beseda, in ga vnovič povprašal, ali podpira priznanje neodvisnosti. Nariškin je vidno živčno pritrdil, da njuno neodvisnost podpira.
Смотреть на Нарышкина спокойно невозможно, конечно pic.twitter.com/VvBGQA9kOI
— Кира Ярмыш (@Kira_Yarmysh) February 21, 2022
Marsikdo se na tem mestu sprašuje, ali je morda Putina razjezilo, ker je Nariškin nenamerno razkril, kakšne so nadaljnje namere Kremlja. Še posebej v luči dejstva, da je Putin je kmalu zatem, ko je ruski separatistični regiji Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni republiki, v regiji napotil ruske vojake. Kot pravi Putin, naj bi bili ti tja poslani z namenom “ohranjanja miru”. Na račun Putinovega ravnanja se je usul plaz kritik. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je potezo Rusije odločno obsodil in jo označil kot “jasno agresijo proti Ukrajini”. ZDA so že napovedale uvedbo novih sankcij.
Nemška tiskovna agencija Dpa je po poročanju STA razkrila vsebino “sporazumov o prijateljstvu”, ki sta bila sklenjena ob ruskem priznanju pokrajin Doneck in Lugansk kot samostojnih republik. Kot je mogoče prebrati, namerava Rusija v pokrajinah graditi svoja vojaška oporišča, ruska vojska pa naj bi skrbela tudi za varnost njunih meja. Sporazuma sta sklenjena za vsaj deset let. Zaenkrat še ni povsem jasno, kaj bo v praksi pomenilo varovanje meja in katere meje konkretno bodo te, ki jih bodo varovali.
Sara Kovač