Vse od začetka migrantske krize so se po Evropi odvijali številni protesti proti islamizaciji. Najbolj množični shodi so bili na Poljskem, kjer se je na ulicah zbralo kar 150 tisoč ljudi. Pred dnevi pa je v Berlinu proti Merklovi in njeni migrantski politiki protestiralo več tisoč ljudi. V večini evropskih držav so prebivalci enotni in nastopajo proti aktualni, odprti migrantski politiki. Nekoliko drugače pa je v Sloveniji.
Na migrantsko problematiko so se še najbolj burno odzvali Poljaki, ki so odšli na ulice že novembra lani. Takrat se je na protestu zbralo 150 tisoč ljudi. Po množičnem uporu so Poljaki pred dobrim mesecem zopet protestirali, sicer v malo manjšem številu. Tokrat se je na ulicah zbralo več tisoč državljanov.
Protestniki so na protest prinesli številne transparente, na katerih je med drugim pisalo “Stop radikalni islamizaciji” in “Bog, čast in domovina”. Ob tem so seveda mahali s poljskimi zastavami, zastave EU pa so zažigali. Več deset tisoč ljudi, ki so prepričani, da morajo ubraniti svojo domovino, je na ta način sredi novembra protestiralo proti islamskemu fundamentalizmu in levičarjem. V nasprotju s Slovenci so bili Poljaki pri branjenju vrednot svoje države enotni.
Protesti proti Angeli Merkel in njeni migrantski politiki v Nemčiji:
V Nemčiji so sicer od lanskega leta po vsej državi potekali številni tovrstni shodi. Najbolj odmeven v letošnjem letu se je zgodil v nemškem Dresdnu, kjer se je po oceni policije zbralo skoraj 20 tisoč ljudi. Gibanje Domoljubni Evropejci proti islamizaciji Zahoda – Pegida redno organizira vse bolj množične shode proti muslimanskim priseljencem v Nemčiji.
Na Madžarskem, kjer so že na začetku vala migrantov zaostrili migrantsko politiko, večjih shodov proti prebežnikom ni bilo. V Budimpešti so protestirali zgolj prebežniki sami, ko jih oblasti niso spustile naprej v Nemčijo, dokler niso opravile postopke registracije.
Številni protesti tudi v Sloveniji
Tudi v Sloveniji so v letošnjem letu potekali shodi domoljubov, ki so zahtevali drugačen pristop reševanja migrantske problematike, kot se ga je lotila Cerarjeva vlada. Prvi večji shod se je odvijal na Kidričevem, nadaljevalo se je v Šenčurju, protestniki pa so se med drugim zbrali še v Celju, Logatcu in na Vrhniki. Najbolj odmeven protest je bil pred približno mesecem dni v prestolnici, ko so se zaskrbljeni državljani na Kotnikovi ulici iz oči v oči srečali z radikalnimi levičarji, ki so migrantom izrekli dobrodošlico.
Zbor za republiko, Združenje VSO ter stranke SDS, NSi in SLS vabijo na veliko ljudsko zborovanje, ki bo v soboto, 2. aprila, ob 11. uri, na zgodovinskem Trgu republike v Ljubljani.
Ob domoljubnem kulturnem programu nas bodo poleg akademika Janka Kosa nagovorili predsedniki treh pomladnih strank: Ljudmila Novak, Marko Zidanšek in Janez Janša.
Vlada prevarala prebivalce Lenarta
Krajani so se pred dobrim mesecem uprli tudi v Lenartu. Vlada je krajanom takrat obljubila, da brez njihovega soglasja ne bo sprejemala odločitev. Sedaj pa je Cerarjeva ekipa kljub drugačnim zagotovilom vseeno odločila, da bo objekt hotela Črni les spremenila v center za tujce. Mimo župana in mimo krajanov. Na Ministrstvo za notranje zadeve RS so jezni prebivalci Lenarta zato že poslali dopis.
Nina Knapič