Evropska komisija je vložila novo pritožbo proti Poljski in Češki, saj sta ti dve državi edini državi članici EU, ki državljanom EU, ki niso Poljaki ali Čehi, še vedno ne dovolita vstopa v nacionalne politične stranke, kar bi jim zmanjšalo volilne možnosti na lokalnih ali evropskih volitvah. “Državljani drugih držav članic EU, ki prebivajo na Češkem ali Poljskem, namreč ne morejo v celoti uveljavljati svoje pravice do kandidiranja na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament pod enakimi pogoji kot državljani teh držav. Češka in Poljska sta edini državi članici, v katerih takšna prepoved še vedno velja,” je Komisija 9. junija objavila sporočilo za javnost. “Državljani EU, ki želijo uveljavljati svoje politične pravice v drugih državah članicah EU, morajo imeti to možnost brez omejitev. Zlasti bi morali imeti možnost kandidirati na lokalnih in evropskih volitvah v državi članici, v kateri prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani te države članice. Komisija spodbuja dejavno udeležbo vseh državljanov EU v demokratičnem procesu, zlasti z zagotavljanjem, da se lahko državljani druge države članice EU pridružijo politični stranki v državi članici, v kateri prebivajo, v skladu s svojimi pravicami iz Pogodbe.
Podpredsednica Evropskega parlamenta Katarina Barley (SPD) je v pogovoru za časopis Der Spiegel madžarsko in poljsko vlado obtožila, da poskušata “oslabiti pravno državo”: Poljska PiS in madžarski premier Viktor Orbán po njenem prepričanju poskušata oslabiti pravno državo ne le v svoji državi, ampak v vsej Evropi Evropska unija pa se po njenem mnenju ne upira dovolj odločno. “Tega ne želimo več prenašati. To, da se nekdo pritožuje nad zakonom, še ne pomeni, da ga ni mogoče izvajati. Razumem, da želi biti Komisija previdna. Zato ga januarja nismo takoj začeli izvajati.”
“Vendar ni razloga, da ne bi uporabljali obstoječe zakonodaje in tvegali nadaljnje škode za Evropo. Nesprejemljivo je, da voditelji držav in vlad tako močno posegajo v odločitve, ki sta jih Svet in Parlament sprejela z veliko večino. Očitno se bojijo, da bosta Poljska in Madžarska blokirali pomembne odločitve.” PiS ali Orbána bo po njenem mnenju zelo težko prepričati, da spremenita svoje ravnanje. “Seveda uporabljajo pripoved, da jim želi demoralizirani Zahod vsiliti svoje vrednote. Toda vprašanja delitve oblasti in neodvisnosti sodstva niso stvar nacionalnih prepričanj ali značilnosti, temveč temelj naše evropske skupnosti.”
Madžari nogometna reprezentanca ne bo klečala v čast huliganske organizacije Črna življenja štejejo (BLM)
Madžarska nogometna zveza (MLSZ) je v izjavi, objavljeni v torek, 8. junija, sporočila, da igralci madžarske reprezentance ne bodo sodelovali v šaradi klečanja na začetku tekme na zahtevo “protirasističnega” gibanja Black Lives Matter (BLM), ki je v nekaterih zahodnih državah postala običajna praksa. Istega večera je madžarska reprezentanca v Budimpešti igrala prijateljsko tekmo proti Irski. Na začetku tekme – med himno – so vsi irski igralci pokleknili, madžarski pa ne. V tistem trenutku je množica začela bučati na klečečo irsko ekipo, katere člani so po poročanju časnika Irish Times dejali, da so bili šokirani, saj je bilo “zanje nerazumljivo, da so jih bučali”.
“Zaradi evropskega prvenstva lahko Madžarski vsekakor škodi. To ne kaže dobro na Madžarsko in madžarske navijače,” je dejal kapetan Irske Stephen Kenny. Nekdanji evropski poslanec Péter Niedermüller, trenutno župan 7. okrožja Budimpešte (opozicija – Demokratična koalicija), se je strinjal: “Prav zato me madžarska reprezentanca ne zanima, sram nas je lahko. Danes je bilo bolje biti Irec v Budimpešti.” Madžarski premier Orbán pa je dejal, da popolnoma razume odziv madžarskih navijačev: “Nikakor ne podpiram klečanja, šport je nekaj drugega in za to na igrišču ni prostora. Od madžarske reprezentance ne pričakujemo, da bo pokleknila, ampak da se bo borila za zmago … Ta sistem gest si lahko razlagamo le kot nekaj nerazumljivega, kar je provokacija … Madžari pokleknejo le pred Bogom, domovino ali ko prosijo za roko svojih najdražjih.”
Zaradi nasprotovanja ilegalnim migracijam, se želi papež Frančišek izogniti srečanju Orbanom
Podrobnosti organizacije papeževega obiska v Budimpešti 12. septembra, ko bo na Trgu herojev obhajal mašo ob zaključni slovesnosti mednarodnega evharističnega kongresa, so očitno povzročile nekaj napetosti med madžarsko vlado in Vatikanom. Po informacijah, ki so pricurljale v javnost, je papež Frančišek na Madžarskem nameraval ostati le tri ure, preden se je odpravil na tridnevno uradno potovanje na sosednjo Slovaško. Izjavil je, da njegov obisk v Budimpešti “ni obisk države, ampak [samo] ta maša”, s čimer je opazovalcem namignil, da se Petrov naslednik ne bo srečal s predsednikom vlade Orbánom ali predsednikom Jánosom Áderjem. S tem je poslal jasno sporočilo proti madžarski politiki priseljevanja, ki je področje, na katerem papež Frančišek ponavadi zavzema levičarska stališča. Medtem se zdi, da je papeža k spoštovanju običajnega protokola prepričala dobra podpora madžarskega kardinala Péterja Erdőja, primasa Madžarske in nadškofa v Esztergomu, ki ga je spremljal podpredsednik vlade Zsolt Semlyén (KDNP).
V ponedeljek, 7. junija, je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko podpisal odlok o razglasitvi 17. septembra za beloruski državni praznik, “dan narodne enotnosti”, v spomin na dan invazije na vzhodno Poljsko 17. septembra 1939 po paktu Molotov-Ribbentrop. Anketa za anketo pa potrjuje upadanje priljubljenosti Državljanske koalicije (KO) in njene glavne sestavine, Državljanske platforme (PO) nekdanjega predsednika vlade Donalda Tuska. Tako je glede na nedavno javnomnenjsko raziskavo inštituta United Survey, ki je bila objavljena 8. junija, ki ga je objavila Wirtualna Polska, bi na splošnih volitvah, ki bi bile to nedeljo na Poljskem, zmagala stranka Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczyńskega, ki je na oblasti od leta 2015, in bi prejela 34,4 % glasov, v primerjavi s 23 % za gibanje Polska 2050 Szymona Hołownie, 14 % za Državljansko koalicijo, 8,1 % za levo koalicijo Lewica, 7,6 % za Konfederacija, zavezništvo populistov in libertarcev, ter 4,7 % za Agrarno stranko (PSL).
Med Poljsko in Češko prihaja do trenj zaradi rudnika lignita na meji med državama
PiS podpira belorusko opozicijo proti predsedniku Lukašenku, vendar ima to svoje meje, kot nas je nedavno po srečanju Svetlane Tihanovske z varšavskim županom Rafalom Trzaskovskim spomnil podpredsednik Sejma in vodja frakcije PiS Ryszard Terlecki: “Če želi Tihanovska spodbujati protidemokratično opozicijo na Poljskem in govoriti na srečanju Trzaskovskega, naj poišče pomoč v Moskvi. Podpiramo belorusko opozicijo, ki ni na strani naših nasprotnikov.” Besede, ki so, kot si lahko predstavljate, povzročile pravo razburjenje v poljski liberalni opoziciji, ki je Terleckega odstavilo s položaja podpredsednika parlamenta. Poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki pa je v noči s 24. na 25. maj napovedal, da je češko-poljski spor glede rudnika lignita Turów (na meji med državama) tik pred sporazumno rešitvijo. Češka še vedno zahteva takojšnje zaprtje rudnika in celo kazen v višini pet milijonov evrov na dan.
Podjetje Pfizer Inc. je v torek, 8. junija, napovedalo začetek testiranja cepiva proti kovidozi podjetja Pfizer-BioNTech na vzorcu 4 500 otrok, mlajših od enega leta, na več kot 90 kliničnih mestih v Združenih državah Amerike, Španiji, na Finskem in Poljskem. Poljski predsednik Andrzej Duda pa je v torek, 8. junija, z zgodovinsko gesto, namenjeno spravi in normalizaciji poljsko-beloruskih odnosov, položil venec pred spomenik 79 beloruskim civilistom, ki so jih ob koncu druge svetovne vojne ubili poljski nacionalistični partizani. Regionalne oblasti v vojvodstvu Łodź (zahodna Poljska) pa so v torek (8. junija) sporočile, da nameravajo do leta 2036 zapreti elektrarno Bełchatów na lignit – najbolj onesnažujočo elektrarno na premog v Evropi, ki samo na leto izpusti več kot 30 milijonov ton CO2.
“Sovražnost do kristjanov se v Evropi bliskovito širi in Poljska, je zadnja država, kjer Cerkev ne maha z belo zastavo”
Poljski minister za izobraževanje Przemysław Czarnek pa je na “Kongresu krščanske pedagogike”, ki ga je v sredo, 9. junija, organiziral Jagelonski kolegij (Kolegium Jagiellońskie Toruńska Szkoła Wyższe), dejal, da je krščansko izobraževanje nujno za “rešitev latinske civilizacije v Evropi in svetu”. “Hvala, da ste organizirali ta kongres ob velikem napadu na krščanstvo,” je nadaljeval. “Evropa je danes kraj, kjer se krščanstvo bori z močjo, kakršne še ni bilo. Ta dekristianizacija poteka pred našimi očmi. Sovražnost do kristjanov se v državah zahodne Evrope širi v neslutenih razsežnostih in Poljska, kot ugotavlja nadškof Marek Jędraszewski, je zadnja država, kjer krščanska Cerkev ne maha z belo zastavo. Zahodna Cerkev je prazna, ker se je oddaljila od prenašanja krščanskih vrednot.
Izobraževanje prihodnjih generacij je nujno za rešitev latinske in krščanske civilizacije v Evropi in svetu. Na naših ramenih – krščanskih vzgojiteljev – danes leži ta odgovornost. To preizkušnjo bomo lahko prestali, če se ne bomo več bali biti kristjani, misliti krščansko in prenašati krščanskih vrednot na mlade rodove. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders pa je pred kratkim pisal poljskemu ministru za pravosodje Zbigniewu Ziobru in poljsko vlado pozval, naj umakne svojo pritožbo na ustavno sodišče zaradi nasprotja med normami evropskega prava in poljsko ustavo. Poljski premier Morawiecki se je na tiskovni konferenci v četrtek, 10. junija, zelo jasno odzval: “Predlog Evropske komisije ni vsebinsko ustrezen. Ne nameravam umakniti svoje zahteve na Ustavno sodišče. Zahteva na Ustavno sodišče je bila vložena ob pristopu Poljske k Evropski uniji in nato ob sprejetju Lizbonske pogodbe.”
Poljska vlada nedvomno meni, da imajo poljske ustavne norme prednost pred pravnimi normami EU
“Ustavno sodišče je vsakič potrdilo, da je treba v primeru kolizije zakonov te določbe spremeniti ali pa je treba spremeniti temeljni zakon. To je logika članstva v EU,” je dejal in poudaril, da poljska vlada “nedvomno meni, da imajo poljske ustavne norme prednost pred drugimi pravnimi normami”. Poljski zunanji minister Zbigniew Rau pa se je v intervjuju, ki je bil v četrtek, 10. junija, objavljen v dnevniku Rzeczpospolita, odzval na odločitev ameriške vlade, da odpravi sankcije proti projektu plinovoda Nord Stream 2: “Januarja sem prvič govoril z zunanjim ministrom Antonyjem Blinkenom. Strinjala sva se, da je treba nujno obnoviti poljsko-ameriški strateški dialog. Februarja in marca, ko so se pojavile govorice o zaupnih ameriško-nemških pogovorih o NS 2, smo slišali zagotovila, da takšni pogovori ne potekajo.”
“Te izjave smo sprejeli, čeprav so bile v nasprotju z našim znanjem iz drugih virov. Medtem sem prebral poročila agencij, da ta teden v Washingtonu potekajo pogovori med tesnimi zaupniki kanclerke Merklove in svetovalci predsednika Bidena o dokončanju Severnega toka 2. Ta formula ameriško-rusko-nemškega dialoga ne more nadomestiti pogovorov med Ameriko in zaveznicami Nata na njenem vzhodnem krilu, ki bodo posledice teh odločitev občutile na poseben način. Ta plinovod bo namreč radikalno okrepil skupne interese Nemčije in Rusije ter neposredno ogrozil mir v Evropi. Vojaška grožnja Ukrajini, pa tudi Poljski in drugim srednjeevropskim državam Nata se bo povečala.”
Poljska bi morala začeti voditi novo, bolj uravnoteženo politiko do Washingtona, Pekinga, Berlina in Moskve
Nacionalistični poslanec Robert Winnicki (Konfederacja) pa je prek Twitterja sporočil: “ZDA se pogajajo z Rusijo in Nemčijo ter ne upoštevajo interesov srednjeevropskih držav. Poljska mora končno potegniti posledice in začeti voditi bolj uravnoteženo politiko do Washingtona, Pekinga, Berlina in Moskve.” Tega mnenja je tudi geopolitični strokovnjak Jacek Bartosiak, ki je v intervjuju za konservativno revijo Do Rzeczy, objavljenem 31. maja, dejal: “Naši interesi so za ZDA manj pomembni, kar je zelo nevaren proces. Jasno je, da načrte za razvoj Srednje in Vzhodne Evrope določajo Nemci skupaj z Američani in vse bolj Rusi s svojo vojno nove generacije.”
Poljska konservativna revija wPolityce pa je ta teden opozorila na pet zadev, ki jih obravnava poljsko ustavno sodišče in v katerih poskušajo tožniki enostransko dokazati, da je 1. člen poljskega družinskega zakonika, ki “jasno določa, da se lahko poročita le ženska in moški”, protiustaven, ker bi diskriminiral “istospolne pare”, kar pomeni poskus uvedbe “istospolnih porok” skozi zadnja vrata, tako rekoč…. Profesor prava Jarosław Szymanek, ki ga je wPolityce vprašal o tem, pojasnjuje: “Predlagatelji poudarjajo, da je kršitev ustave v tem, česar ni v 1. členu, tj. da tudi ni drugih navedenih alternativ zakonski zvezi. Pobudniki trdijo, da je protiustavno tisto, kar ne obstaja”, in menijo, da “Ustavno sodišče ne bi smelo le ugotoviti, da je 1. člen Zakona o družini in skrbništvu očitno v skladu z Ustavo, temveč bi moralo iti še dlje, tj. ugotoviti, da je samo in izključno obstoječa vsebina 1. člena Ustave v skladu z Ustavo.”
EU napada češkega premierja Babiša zaradi domnevnega vpliva na medije in sodstvo
“1.člen je v skladu z ustavo, [ker] bi lahko Sejm z drugačno večino uvedel določbo, v skladu s katero bi bile istospolne poroke dovoljene tudi v poljskem pravu, in ponovno bi se pojavilo vprašanje, ali je ta nova vsebina, ki dovoljuje istospolne poroke, v skladu z ustavo. Zato je tako pomembno, da Ustavno sodišče ugotovi ne le, da je sedanja vsebina 1. člena v skladu z ustavo, saj o tem nihče ne dvomi, ampak tudi, da je v skladu z ustavo le sedanja različica, da bi izključili vse možne pravne trike in zakonodajne posege v prihodnosti.” Praški mestni svet pa je v torek dokončno odobril projekt gradnje podzemne železnice D, ki naj bi se prvotno začela leta 2010, vendar je bila zaradi nasprotovanja načrtom za postaji Pankrác in Písnice preložena. Nova podzemna železnica brez voznika, ki bo povezala središče mesta z južnimi predeli in bo stala 52 milijard kron (dve milijardi evrov), naj bi začela obratovati v letih 2029/2030.
Medtem ko mehanizem za zaščito finančnih interesov Evropske unije, ki temelji na domnevnem spoštovanju pravne države, pred Sodiščem EU izpodbijata Madžarska in Poljska, se zdi, da je na tem področju na koncu poskusni balonček nastal na Češkem. V luči obtožb o navzkrižju interesov češkega predsednika vlade Andreja Babiša v tako imenovani aferi Štorkljino gnezdo Evropski parlament vidi dobro priložnost, da prvič aktivira ta mehanizem. Evropski poslanci so v sredo, 9. junija, sprejeli predlog, v katerem Evropsko komisijo pozivajo, naj “oceni vpliv predsednika vlade Babiša na češke medije in sodstvo, ugotovi kršitve pravne države in, če bodo ugotovitve potrjene, sproži mehanizem pogojenosti za zaščito proračuna EU v ustreznem času”.
Vir: Demokracija