fbpx

Visoki komisar ZN obsodil Iran zaradi nasilja nad protestniki in aretacij otrok. Ministrica Fajon zmogla le splošno obsodbo “na daljavo”

V Iranu vre (slika: levo). Tanja Fajon in veleposlanik Islamske republike Iran Kazem Sahefij (slika: desno). (Foto: Twitter)

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je danes na izrednem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi pozval Iran, naj preneha z uporabo nepotrebne sile nad protestniki. “Po naših podatkih je bilo v zvezi s protesti aretiranih okoli 14.000 ljudi, tudi otroci. To je pretresljiva številka,” je poudaril Türk. “Nepotrebna in nesorazmerna uporaba sile se mora končati,” je pozval. Dodal je, da stare metode, ki jih uporabljajo iranske oblasti, ne delujejo, ampak le poslabšujejo razmere.

Zbrane je sicer prek videopovezave nagovorila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je uporabo sile nad miroljubnimi protestniki obsodila in podprla resolucijo o stanju človekovih pravic v Iranu, je na  je na Twitterju zapisalo slovensko zunanje ministrstvo. Znano pa je, da je ministrica pri obsodbah nasilja v Iranu in pravic tamkajšnjih žensk bolj zadržana in pasivna že od samega začetka izbruha protestov. Prav tako pri obsodbi dejanja Irana, ko je na listo teroristov dala Milana Zvera. Ko gre za zagovarjanje “pravic” migrantov ali istospolnih, pa se jo zelo glasno sliši.

Brutalni prizori iz Irana. (Foto: posnetek zaslona)

Spomnimo, da so na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta evropski poslanci sklenili, da bodo prekinili vezi z iranskimi predstavniki in institucijami. Odločitev o prekinitvi stikov s predstavniki in institucijami Irana je namreč odgovor na sankcije, ki jih je Teheran konec oktobra uvedel proti več institucijam in posameznikom iz Evropske unije, med drugim proti vrsti evropskih poslancev, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Med slednjimi je tudi slovenski evroposlanec Milan Zver, eden od dveh vodij neformalne skupine Evropskega parlamenta, imenovane Prijatelji svobodnega Irana. Vprašanje je, ali bo tudi sedaj Tanja Fajon, ko je celo evropski parlament prekinil stike z iranskim režimom, še vedno sprejemala iranske funkcionarje tako pridno kot doslej?

Tanja Fajon, Milan Zver (Foto: STA, posnetek zaslona)

Naša zunanja ministrica znakov pretirane zaskrbljenosti nad protesti ne izraža, čeprav velja Fajonova kot levičarka za (vsaj deklerativno) borko za pravice žensk, Iran pa na tem področju nikakor ni zgleden. Marsikoga je tudi presenetilo, ko se je Fajonova pred dvema letoma pohvalila, da se je srečala z veleposlanikom Islamske republike Iran Kazemom Sahefijum v tedanji pisarni Evropskega parlamenta.

Visoki komisar za človekove pravice Volker Türk je danes na izrednem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi še izpostavil, da iranska družba zahteva spremembe in pri tem kaže neverjeten pogum. “Pozivam vlado in tiste na oblasti, naj jim prisluhnejo,” je dejal. Medtem pa je namestnik iranskega podpredsednika Kadije Karimi, pristojen za ženske in družinske zadeve, ZDA in evropskim državam, ki so zahtevale sklic izrednega zasedanja, na srečanju očital, da nimajo dovolj moralne kredibilnosti, da bi lahko drugim pridigale glede človekovih pravic ali zahtevale sklic Sveta ZN za človekove pravice.

Obeta se mednarodna preiskava o zatiranju protestnikov v Iranu
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je pred zasedanjem pozvala Svet ZN za človekove pravice, naj povzdigne glas za Irance. “Iranski protestniki nimajo sedeža v Svetu ZN za človekove pravice v Ženevi, nimajo glasu v ZN,” je  dejala ministrica, ki se udeležuje današnjega zasedanja. Na zasedanju, ki so ga sklicali na pobudo Nemčije in Islandije ob podpori več kot 50 držav, naj bi po napovedih med drugim razpravljali o morebitni uvedbi mednarodne preiskave o zatiranju protestov v Iranu.

Masha Amini (Foto: Twitter)

Protesti Islamsko republiko Iran pretresajo že skoraj dva meseca, odkar je po policijskem pridržanju umrla 22-letna Kurdinja Mahsa Amini, ki jo je pred tem zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamske naglavne rute hidžab aretirala iranska moralna policija. Aktivisti trdijo, da je umrla zaradi udarcev, policija pa zavrača krivdo za njeno smrt. V protestih je bilo po podatkih Sveta ZN za človekove pravice doslej ubitih več kot 300 ljudi, med njimi najmanj 40 otrok. Najmanj 21 aretiranim na protestih grozi smrtna kazen.

Sara Kovač