fbpx

Vojna v Ukrajini sprožila razprave o nevtralnosti Švice

Slika je simbolična (foto: epa)

Švica je nevtralna, kar pomeni, da ne sodeluje v oboroženih spopadih in ne podpira nobene sprte strani. Vsak politični tabor v Švici trdi, da zna opisati, kaj pomeni nevtralnost. V skladu s tem se je zaradi ruske vojne razplamtel nov spor o interpretaciji. Glede na to, da je sprejela sankcije proti Rusiji, se zdaj poraja vprašanje, ali je res popolnoma nevtralna, kot se sklicuje, da je.

Vojna v Ukrajini je izpostavila, kako pomembno je članstvo države v Natu. Če bi bila Ukrajina članica Nata, bi bil Nato dolžan zagotoviti pomoč in se pridružiti vojni – kar bi lahko Rusijo sploh odvrnilo od invazije. V vojaško nevtralnih državah EU, kot so Irska, Avstrija, Švedska in Finska, je vojna v Ukrajini ponovno spodbudila razpravo o približevanju Natu ali celo članstvu. Toda članstvo Švice v Natu po mnenju obrambnega ministrstva ne pride v poštev, saj naj “članstvo v Natu ni združljivo s švicarsko nevtralnostjo,” je za Swissinfo dejala tiskovna predstavnica obrambnega ministrstva Carolina Bohren. Glede na sprejete sankcije Rusiji pa se določeni s to nevtralnostjo ne strinjajo, saj naj bi to pomenilo zavzemanje s strani Nata, kar krši pravila “nevtralnosti”.

Nova razprava o nevtralnosti Švice
Vojna v Ukrajini je ponovno spodbudila razpravo o članstvu v obrambnem zavezništvu Nato v nevtralnih državah. Glede na dejstvo, da se Finska in Švedska, ki sta ruski sosedi  in sta tudi partnerici Nata, tesneje povezujeta z organizacijo, ki je bila prvotno vojaška, je vprašanje, ali Švico “mika”, da bi sledila zgledu, da bi se zaščitila, kot zahtevajo nekateri švicarski politiki. O tem je za tuje medije švicarski veleposlanik v Belgiji in vodja misije pri Natu Philippe Brandt dejal, da je švicarska nevtralnost eden od temeljev njihovega partnerstva z Natom in da pristop zaenkrat ni na dnevnem redu. Finska in Švedska sta po mnenju Bohrenove glede svoje nevtralnosti bolj sproščeni in se opisujeta kot “neopredeljeni”. “Kar Švico dodatno razlikuje od Švedske in Finske, je njena geografska lega v središču Evrope. Težko je verjeti, da bi katera koli država napadla samo Švico,” je dejala.

Švica zaradi sankcij Rusiji na seznamu sovražnih držav
Švica ostaja nevtralna in sprejetje sankcij EU tega po njegovih besedah sploh ne spremeni, saj ne pomaga nobeni sprti strani na vojaški ravni. Pravzaprav švicarska politika nevtralnosti Švici omogoča širok manevrski prostor za prilagajanje izrednim razvojem.

Švicarski državni svetnik Christoph Blocher (Foto: epa)

Ruski vojaški napad na Ukrajino in resne kršitve temeljnega mednarodnega prava so edinstveni v novejši evropski zgodovini, zato naj bi bila njihova nevtralnost popolnoma združljiva s sankcijami EU. Vendar Christoph Blocher, nekdanji vladni minister in vodja Ljudske stranke, meni, da sankcije pomenijo, da je Švica vstopila v vojno na strani Nata in Evropske unije. Rusija je Švico uvrstila na seznam “sovražnih” držav.

Švica se zavzema za demokratične vrednote
Z njim se Brandt ne strinja, saj meni, da s sprejetjem sankcij EU Švica ni odstopila od svojih zakonskih obveznosti kot nevtralna država. Švica namreč uporablja zakon o nevtralnosti v svojih odnosih z Rusijo in Ukrajino od ruske priključitve Krima leta 2014. Tako ostaja tudi med trenutnim ruskim vojaškim napadom na Ukrajino. Toda nevtralnost ne pomeni brezbrižnosti. Nevtralnost ne preprečuje Švici, da obsoja kršitve mednarodnega prava in se zavzema za demokratične vrednote, je dejal Brandt po poročanju Swissinfo.

Tanja Brkić