fbpx

Vojska z državnim udarom prevzela oblast v Gvineji

Foto: epa

Včeraj je v Gvineji, obmorski zahodnoafriški državi z dobrih 13, 5 milijona prebivalcev, prišlo do državnega udara s katerim so pripadniki gvinejskih oboroženih sil vrgli z oblasti dolgoletnega predsednika Alpha Condeja.

Pripadniki gvinejske vojske združenih v t. i. Narodni komite za spravo in razvoj (ang. National Committee of Reconciliation and Development), ki ga vodi poveljnik posebnih enot gvinejske vojske, Mamady Doumbouya, so včeraj zvečer javno oznanili, da so v državni prestolnici Conakry izvedli prevzem oblasti, v okviru katerega so odstavili predsednika države Alpha Condeja, ki je državi s trdo roko vladal enajst let. Čeprav je bil Conde na položaj državnega voditelja izvoljen na treh zaporednih volitvah leta 2010, 2015 in 2020, so številni domači in mednarodni opazovalci dvomili o njihovi legitimnosti, Condeju pa so v času njegovega predsedovanja pogosto očitali nepotizem in korupcijo.

Uporniki pod vodstvom Dombouya so tako že razglasili razpustitev vlade in ničnost gvinejske ustave, ki jo je Conde v preteklosti priredil sebi v prid, da bi si zagotovil obstanek na oblasti. Po doslej znanih informacijah pučisti predsednika sicer niso poškodovali (objavili so tudi posnetek v katerem se je pojavil Conde, ki je dejal, da je v dobrem stanju in ni kazal znakov fizičnega nasilja), so pa zaprli tako državni zračni prostor, kot tudi meje s sosednjimi državami.

Alpha Conde (Foto: epa)

Medtem pa se je na državni udar že odzval tudi večji del mednarodne skupnosti. Predstavniki Združenih narodov, na čelu z generalnim sekretarjem Antoniom Guterresom in predstavniki Afriške unije na čelu z generalnim sekretarjem Felixom Tshisekedijem (tudi aktualnim predsednikom Demokratične republike Kongo) so v svojih izjavah za javnost obsodili državni udar ter pozvali obe strani (vlado in upornike) naj se vzdržijo nasilja. Tako Združeni narodi, kot tudi Afriška unija in številne druge države (Francija, Gana, Mehika, Nigerija, Turčija) so sicer pozvali tudi k takojšnji izpustitvi Condeja, vendar pa je le-ta vprašljiva. Uporniki naj bi namreč s prevzemom oblasti želeli napraviti konec Condejevi koruptivni vladavini, zaradi katere živi večina prebivalcev Gvineje v revščini in to kljub sorazmerno veliki količini naravnih bogastev, zlasti rudnin, ki jih premore država (aluminij, boksit, diamanti, uran, zlato itd.).  Problem v tej bivši francoski koloniji, ki je samostojnost pridobila leta 1958, pa ni samo visoka stopnja revščine ampak tudi pomanjkanje vladavine prava in pogoste kršitve človekovih pravic, ki se jih poslužujejo vladne službe in vključujejo vse od zapiranja političnih zapornikov ter mučenja, do napadanja etničnih manjšin in zlorabljanja žensk (med kar spada tudi prisilno obrezovanje ženskih genitalij).

Matej Markič