Kako so se nizozemski kmetje postavili po robu pogubni politiki vlade

Vodja gibanja Caroline van der Plas (Foto: epa)

Nizozemska vlada je doživela hud udarec na lokalnih volitvah. Stranka BBB, ki nasprotuje globalistični politiki Ruttejeve vlade, je osvojila skoraj četrtino sedežev v provincijskih parlamentih. Podeželje vrnilo udarec. Vlado podpira le še tretjina volivcev.

Nizozemsko politiko je pretekli teden zadel hud pretres, saj je novoustanovljena stranka BBB osvojila večino sedežev v lokalnih parlamentih. Ta uspeh bo imel še nekoliko bolj daljnosežne posledice – na Nizozemskem namreč poslance v senat, to je zgornji dom nizozemskega parlamenta, volijo pokrajinski parlamenti. BBB bo tako imela možnost imenovati svoje člane tudi v zvezno legislaturo in s tem dobila močan glas tudi na vsedržavi ravni. Senatorje bodo volili konec maja, ko se bodo konstituirali novoizvoljeni pokrajinski parlamenti.

Globalisti želijo uničiti podeželje
Stranka BoerBurgerBeweging (Kmečko državljansko gibanje) je nastala pred tremi leti kot odgovor podeželja na uveljavljanje radikalne okoljevarstvene zakonodaje vlade Marka Rutteja. Ruttejeva vlada je nominalno desno usmerjena, sestavlja jo Ruttejeva konservativno-liberalna VVD, Krščanskodemokratska CDA, liberalna D66 (iz nje izhaja v Sloveniji dobro znana Sophie in ‘t Veld) ter CU, ki je stranka nizozemskih protestantov. Večinsko desna krščanska konservativna vlada bi morala biti naravni zaveznik podeželja, a se je popolnoma priklonila globalističnim elitam in njihovim agendam, od priseljevanja do varstva okolja.

Nizozemski premier Mark Rutte (Foto: epa)

Ruttejeva vlada skuša uzakoniti okoljevarstveno zakonodajo, ki bo praktično uničila nizozemsko kmetijstvo in tako naredila državo popolnoma odvisno od uvoza hrane. Za nameček pa se bi s takšno politiko izpraznilo tudi podeželje, na opustelih poljedelskih površinah pa bi lahko nastala nova naselja  za migrante, saj je Nizozemska ena najbolj zaželenih destinacij za priseljence iz tretjega sveta. Nizozemska bi bila seveda tudi neke vrste model za vso Evropo skupaj z vsemi posledicami. In seveda vse to prebivalstvo, domače in priseljeno, bo potrebno nahraniti, kjer bodo vskočile in mastno zaslužile globalistične elite. Ali kdo res misli, da je naključje, da je Bill Gates, eden največjih zagovornikov globalizma, nenadoma začutil potrebo, da nakupi sto tisoče juter poljedelske zemlje po ZDA in postane eden največjih ameriških zemljiških posestnikov?

Podeželje vrnilo udarec vladi
Nizozemski kmetje so se torej pogubni politiki vlade postavili po robu z množičnimi »traktorskimi protesti«, vendar so hitro spoznali, da morajo vse skupaj še nadgraditi. Protesti sicer zbujajo pozornost, a pomemben je vpliv na politiko in zakonodajo. In tako je nastala BBB, katere glavni fokus je preprečiti globalistom, da uničijo nizozemsko podeželje. In zdi se, da jim je uspelo. Od 572 sedežev, ki so na voljo v dvanajstih provincialnih parlamentih, jih je BBB osvojila kar 139, pri tem, da imajo relativno večino v vseh dvanajstih provincah. Vlada je doživela pravi polom, komaj kaj bolje pa jo je odnesla socialistična opozicija skupaj z zelenimi, ki je potihoma podpirala globalistično agendo. Glede na rezultate bo, kot rečeno, imela BBB tudi možnost izvolitve svojih senatorjev. Po predvidevanjih bo imela BBB v novem senatu 16 od 75 članov, vladna koalicija pa skupno le 23 sedežev, kar je veliko premalo do 38, kolikor jih potrebuje za potrditev zakonodaje.

Rutte namerava vztrajati
Politični komentatorji se že sprašujejo, ali zaradi poloma in dejstva, da ima vlada le okoli 30 odstotkov podpore javnosti, ni nastopil čas, da se Ruttejeva vlada poslovi. Vodja koalicijske CDA Wopke Hoekstra je po noči, ko je njegova stranka izgubila skoraj polovico sedežev v provincijskih parlamentih, modroval, da bi očino morali vzeti v obzir razpoloženje volivcev, da je vlada pustila podeželje na cedilu in bi zdaj morala “najti skupni jezik s kmetovalci”. A Rutte je, kot kaže, drugačnega mnenja in namerava nadaljevati z globalistično agendo. Njegova ministrica za okolje je že sporočila, da bodo nadaljevali z uvajanjem okoljske zakonodaje, Rutte pa naj bi pri opozicijskih socialistih in zelenih že iskal podpro, s katero bi lahko okoljsko zakonodajo “spravil skozi senat”.

Bogdan Sajovic