fbpx

Von der Leynova meni, da je napočil čas, da v EU razmislimo o obveznem cepljenju proti covidu-19

Foto: epa

Odkar so postala cepiva proti covidu-19 široko dostopna, se v luči porasta števila okužb v številnih državah marsikje poraja polemika o obveznem cepljenju proti covidu-19. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v zvezi s tem danes dejala, da je po njenem mnenju napočil čas, da se razmisli o obveznem cepljenju. 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kritično izpostavila, da tretjina prebivalcev 450-milijonske Evropske unije še vedno ni cepljena proti covidu-19. “Moje osebno stališče je (…), menim, da je razumljivo in primerno sedaj imeti to razpravo,” je dodala po poročanju STA.

“Kako lahko spodbudimo in potencialno razmislimo o obveznemu cepljenju znotraj Evropske unije? Potrebujemo razpravo o tem. Za to je potreben skupen pristop. Menim, da moramo imeti razpravo o tem,” je po poročanju STA dejala von der Leynova in dodala, da je vendarle odločitev v rokah vlad držav članic povezave.

Različica virusa omikron, ki zadnje čase zbuja skrbi, je bila doslej potrjena v 16 državah. Od tega v devetih državah članicah EU (tudi v Italiji in Avstriji) in v Veliki Britaniji. Največ primerov je bilo potrjenih v Južnoafriški republiki, pri čemer pa direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik poudarja, da je potrebno zavedanje, da je med prebivalstvom le 23-odstotna precepljenost.

Vsi pozitivni vzorci povratnikov z ogroženih območij bodo pregledani
V Sloveniji doslej še ni bila odkrita nova različica virusa omikron. Z namenom, da bi se preprečilo vnos te različice v državo in njeno širjenje, so napovedali, da bodo pregledani vsi pozitivni vzorcih posameznikov, ki se v državo vračajo z območij, ki veljajo za ogrožena. “Skrbi nas, ker je kombinacija mutacij takšna, da bi to lahko pomenilo, da je različica omikron bolj prenosljiva in da bi se lažje izogibala imunskemu odgovoru, ki je nastal po cepljenju ali po preboleli okužbi,” je dejala Žohar Čretnikova.

Foto: STA

Povečuje se število cepljenih s tretjim odmerkom
Število cepljenih s tretjim odmerkom se v Sloveniji povečuje. Včeraj je tako tretji odmerek prejelo 5.914 oseb, skupaj že 296.278. Sicer pa je v državi polno cepljenih 64,5 odstotkov starejših od 18 let in 75 odstotkov starejših od 50 let.

V torek je bilo skupaj opravljenih 6.974 PCR testov in 59.478 hitrih antigenskih testov. Potrjenih je bilo 2.257 novih okužb, kar je precej manj kot teden dni nazaj, ko je bilo potrjenih preko 3.100 okužb. Delež pozitivnih testov je včeraj znašal 32,4 odstotka. V bolnišnicah so razmere nekoliko boljše. Danes je namreč skupaj zasedenih 1.107 covidnih postelj, od tega 277 na oddelkih intenzivne terapije. Iz bolnišnic je bilo skupaj odpuščenih še 90 pacientov, 15 oseb pa je boj z boleznijo žal izgubilo.

Vir: Twitter

Koordinator za covidne bolniške postelje Robert Carotta, dr. med, je na današnji vladni konferenci dejal, da ga veseli, da se vendarle vidi luč na koncu tunela glede covida pri nas. “Glavni strah in problem je bil, in še vedno je, velik deficit zdravstvenega kadra. Po tem, ko nismo dosegli ustrezne precepljenosti v začetku jeseni, se je v septembru število hospitaliziranih vztrajno višalo. Na začetku smo to obvladali s prilagojenim in postopnim odpiranjem kapacitet. Naš glavni namen na začetku četrtega vala je bil obdržati čim manj okrnjeno zdravstveno oskrbo za ostale necovidne paciente.”

V sredini oktobra nas je po besedah Carotte presenetil pravi cunami. Takrat se je namreč pritisk na bolnišnice izjemno povečal. Dnevni sprejem v bolnišnice je bil med 80 in 120. Zelo zaskrbljujoča pa je bil tudi izjemna rast bolnikov na intenzivni negi, tudi od 5 do 8 dnevno. “Če bi mi avgusta nekdo rekel, da bomo imeli v novembru prek 200 intubiranih bolnikov, mu ne bi verjel. Ko se je število intenzivno bolnikov približevalo 160, smo bili prisiljeni v plan B, torej povečati kapacitete na intenzivni negi na 290”. 

Do tega števila smo prišli, cena pa je bila (pre)visoka, je opomnil Carotta. Standardi so se namreč znižali, s tem pa tudi kakovost. “Nekajkrat se je po bolnišnicah skoraj zgodil Bergamo. To je preprečila iznajdljivost in požrtvovalnost zdravstvenega osebja,” je poudaril. Opozoril je, da zlom zdravstvenega sistema še vedno lahko povzroči pomanjkanje intenzivnih postelj oz. ustrezno število usposobljenega kadra. K sreči pa po njegovih besedah podatki kažejo, na smo dosegli plato, ki pa bo trajal vsaj še 14 dni. “Nerazumljivo mi je, da se večina Slovencev niti ne zaveda resnosti in grozeče nevarnosti. Kar nekako smo sprejeli, da imamo skoraj 300 ljudi na intenzivnih covidnih oddelkih. Živimo normalno, se udeležujemo dogodkov, …”. Pravi, da pozabljamo, da že malo večja prometna nesreča pomeni zlom zdravstva, torej nezmožnost oskrbe vseh ponesrečenih. “Stojimo na robu prepada in vsak najmanjši sunek nas lahko pahne v globino.”

Foto: Twitter

Kar nekaj 20-letnikov je potrebovalo bolnišnično zdravljenje
Četrti val je izredno zahteven tudi zaradi bistveno mlajše populacije, ki jo delta prizadene, poudarja Carotta. Kar 80 odstotkov intenzivnih bolnikov je po njegovih besedah starih med 50 in 75 let. Od vseh bolnikov na intenzivni terapiji pa je več kot 80 odstotkov necepljenih. “Kar nekaj 20-letnikov je potrebovalo bolnišnično zdravljenje. Covid-19 je bolezen tisočerih obrazov in lahko prizadene prav vsakega izmed nas. Ključnega pomena je predvsem cepljenje starejših od 50 let. Virus se v necepljeni populaciji prosto širi in mutira.” Poudarja, da je cepljenje tisto, ki zmanjšuje verjetnost novih mutacij. “Vzemimo usodo v svoje roke in recimo gospodu covidu adijo in nikoli več.”

Trem voznikom Javnega potniškega prometa izdali takojšnjo prepoved opravljanja dela
V. d. glavne inšpektorice inšpektorata za infrastrukturo Patricija Furlan Fon je povedala, da so inšpektorji v predhodnem tednu opravili 512 nadzorov v zvezi s preverjanjem ukrepov glede preprečevanja bolezni covid-19, skupno pa so inšpektorji Inšpektorata za infrastrukturo v mesecu novembru opravili 1785 nadzorov.

Ugotovljeni pa so bili tudi trije primeri neizpolnjevanja pogoja PCT pri voznikih izvajalcev Javnega potniškega prometa (JPP). V teh primerih se je vozniku izdala takojšnja prepoved opravljanja dela in izvajanje prevoza je bilo začasno ustavljeno do zagotovitve nadomestnega voznika. “Za čimbolj nemoteno in varno izvajanje JPP ravnajmo odgovorno. Spoštujmo predpisane zaščitne ukrepe in PCT pogoje ter vstopajmo v javna prevozna sredstva z že pripravljenimi dokazili na vpogled,” je pozvala.

Foto: STA

Nina Žoher