V Južni Ameriki se napoveduje začetek novega “demokratičnega projekta”. Kolumbijski levičarski predsednik Gustavo Petro ga je napovedal med svojim obiskom v ZDA. Kakšne vezi pa so med tem projektom in južnoameriškimi voditelji ter njihovimi kitajsko-ruskimi partnerji?
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je prejšnji teden mudil na turneji v Združenih državah Amerike. Tam je imel govor na sedežu Organizacije združenih narodov (OZN) in Organizacije ameriških držav (OAS), obisk pa je sklenil še z dvostranskim srečanjem z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Ob velikemu poudarku na okoljevarstvenih vprašanjih pa je največ pozornosti vseeno vzelo njegovo zagovarjanje latinskoameriških diktatorskih kolegov.
Nekdanji pripadnik marksistične gverilske milice M-19, ki je imela vezi tudi s kartelom zloglasnega narkošefa Pabla Escobarja, je med govorom na plenarnem zasedanju OAS pozval k vzpostavitvi novega mednarodnega demokratičnega projekta, ki pa bi očitno stremel k vključevanju nedemokratičnih sistemov v mednarodni prostor. Petro se je namreč zavzel za vključitev Venezuele – po njegovem prihodu na oblast so se namreč odnosi med Kolumbijo in njeno avtoritarno sosedo korenito izboljšali – in Kube v medameriški sistem človekovih pravic, čeprav oba avtoritarna režima še vedno vsakodnevno kršita te pravice. Petro je svojem govoru še dodal, da je ta t. i. novi demokratični projekt boj celotnega človeštva, ki bo redefiniral demokracijo kot sistem, ki seže veliko globlje od “stare predstavniške in liberalne demokracije”. Latinska Amerika pa naj bi bila globalni glas tega projekta, ki bi se lahko izkazal za ideološko podlago, ki bi zasnovala nov latinskoameriški blok. Slednji pa bi lahko začrtal smernice, ki bi opolnomočile vse pogosteje izpostavljene težnje, njihovih vzhodnih partnerjev po reorganizaciji svetovne ureditve in umiku od zdajšnjega unipolarnega sistema.
Kaj pa Peru?
Kot rečeno, je Petro mnenja, da bi morali Kubo in Venezuelo vključiti v medameriški sistem človekovih pravic v okviru OAS, saj naj bi bila njena pravna sistema v skladju z medameriško demokratično listino. Ob tem pa opozarja na Peru. Ali ni tam nekdo, ki je zaprt brez kazenske obsodbe, prikrajšan za svoje politične pravice, kar krši demokratično listino? A Petro očitno pozablja, da je odstavljeni perujski predsednik Pedro Castillo poskusil spremeniti ustavo in zaradi prevelikega števila političnih nasprotnikov razpustiti kar celoten parlament ter si tako zagotoviti absolutno oblast. Slednje mu ni uspelo, saj ga policija in vojska v tem poskusu ustavnega puča nista podprli. Med poskusom pobega iz države so ga ujeli in preventivno pridržali zaradi suma upora in zarotništva. Podrobnosti o Petrovem “demokratičnem projektu” še niso znane, a z izkazovanjem podpore takšnim praksam se človek vpraša, kako si nekdanji gverilec demokracijo sploh razlaga.
Zavezništvo Foruma São Paolo in Vzhoda
V Latinski Ameriki se znova zbuja protiameriško gibanje, ki ZDA definira kot hegemona znotraj zdajšnje unipolarne svetovne ureditve in poziva k njeni rušitvi. Predstavniki gibanja, ki ga propagirajo Lula, Maduro, Diaz-Canel in tudi Petro ter drugi, pa vsi sodelujejo znotraj neomarksistične organizacije Forum São Paolo, ki ima svoje člane na oblasti praktično na celotnem območju od rta Horn do Mehiškega zaliva, kar tudi nakazuje konkretnost samega gibanja. Slednje pa se tudi sklada z direktivami Kitajske in Rusije, ki ob tem tudi pospešeno vzpostavljata gospodarska, diplomatska in politična strateška partnerstva v regiji. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je recimo prav zdaj vrnil z južnoameriške turneje, kjer je obiskal Brazilijo, Venezuelo, Kubo in Nikaragvo, kjer je znova opozoril, da je “multipolarnost neustavljiv proces”.
Arian Sajovic