Za Indijce so Pakistanci teroristi – sprožili so tri vojne, ki so stale na tisoče življenj

Datum:

V indijskem delu Kašmirja je v nedeljo zjutraj prišlo do enega izmed najbolj smrtonosnih napadov v več kot dveh desetletjih. Štirje oboroženi napadalci so ubili 17 indijskih vojakov, 7 pa jih je v kritičnem stanju. Dogodek je močno zaznamoval novo poglavje v že tako zaostrenih indijsko-pakistanskih odnosih.

Napad na indijsko vojaško oporišče se je zgodil v mestu Uri, kjer poteka razmejitev na pakistanski in indijski del Kašmirja in ki je v zadnjem desetletju veljalo za relativno mirnega. Indian Express poroča, da je napad delo teroristov, ki pripadajo pakistanski islamski teroristični skupini Jaish-e-Mohammed (JeM), drugače poznana tudi kot Mohamedova vojska. Po triurnem obstreljevanju z avtomatskimi puškami in ročnimi bombami so pripadniki indijske vojske ubili vse štiri napadalce.

Odziv indijskega vrha na napad
Notranji minister Indije Rajnath Singh je po napadu Pakistan označil kot teroristično državo in dejal, da bi jo bilo potrebno iz tega razloga tudi kot tako identificirati in jo čim bolj osamiti. Izrazil je tudi globoko obžalovanje glede konstantnega in neposrednega podpiranja terorizma in terorističnih skupin s strani Pakistana.

Indijski premier Narendra Modi je napad strogo obsodil in ga označil kot strahopetno teroristično dejanje ter obljubil, da bodo odgovorni za svoje dejanje kaznovani. Prav tako se je javno zahvalil vsem, ki so se borili v imenu naroda, in izrekel sožalje vsem svojcem.

Medtem ko so številni politični voditelji obsodili Pakistan, da je pri napadu pomagal oboroženim napadalcem, je Pakistan pokončno zanikal kakršno koli vpletenost v napad na indijsko vojsko.

Zgodovinska kompleksnost indijsko-pakistanskih odnosov
Kljub temu, da si Indija in Pakistan medsebojno delita jezikovno, geografsko, kulturno in ekonomsko navezanost, njun odnos nenehno zaznamujeta napetost in sovražnost. Leta 1947, ko se je britanski imperij umaknil z območja južne Azije, sta bila formirana indijski in pakistanski dominion. Indija se je oblikovala kot sekularna država z večinskim hindujskim prebivalstvom in veliko muslimansko manjšino, Pakistan pa kot islamska republika s prevladujočim večinskim prebivalstvom muslimanske vere. Delitev britanske Indije je bila predvidena po principu, da se je lahko vsaka kneževina sama odločila, kateri državi želi pripadati, tako da so se muslimani pridružili Pakistanu in hindujci Indiji.

Vse od leta 1947, ko so se Britanci umaknili z območja južne Azije, se je med Indijo in Pakistanom pričel odvijati spor v obliki vojaških spopadov. Pokrajina Kašmir, ki je bila v času britanske vladavine neodvisna provinca, je predstavljala povod za sprožitev prve indijsko-pakistanske vojne. Med državama se je odvil spor glede prisvojitve ozemlja, ki je trajal vse do posredovanja Združenih narodov (ZN) 1.1.1949. Posredovanje ZN je pripomoglo k vzpostavitvi začasne črte med indijskim in pakistanskim delom Kašmirja, ki velja še danes.

Druga vojna med državama je izbruhnila leta 1965, ko je pakistanska vojska vdrla v zahodno zvezno državo Gujarat in nato izvedla množični napad na Kašmir. Indijska stran se je na pakistanske prodore odzvala defenzivno, 20. septembra istega leta pa je na pobudo ZN ponovno prišlo do premirja. Druga vojna je za razliko od prve zahtevala precej večje število žrtev (umrlo je 3.800 Pakistancev in 3000 Indijcev).

Neverjeten statistični podatek, ki ne govori ravno v prid “religiji miru”, je vsakratna pakistanska agresija na Indijo. Kljub temu, da Indija v tem konfliktu ni nedolžna, je podatek o agresiji na strani Pakistancev. Vidimo lahko, da ne glede na del sveta, v katerem biva, islam ne more iz svoje nasilne in imperialistične vloge.

Zamenjava oblasti v Vzhodnem Pakistanu leta 1970 je sprožila zahtevo po odcepitvi, kar je povzročilo napetosti med obema deloma države. Naslednje leto so pakistanski vojaki napadli Vzhodni Pakistan, zaradi česar je veliko število beguncev prebegnilo v Indijo. Pogostokrat je indijska oblast neuspešno poskušala vrniti begunce nazaj in prišla do spoznanja, da bi bil celo pričetek vojne s sosednjo državo cenejši kot pa vzdrževanje beguncev. Indija je s Sovjetsko zvezo sklenila sporazum o medsebojni pomoči v primeru ogroženosti, da bi onemogočila kitajsko posredovanje v Pakistanu. Indijska vojska je s pomočjo oboroževanja uporniških skupin uspešno prodrla v Vzhodni Pakistan in ga 16. decembra tudi zavzela. En dan kasneje je bilo razglašeno premirje, Vzhodni Pakistan pa je bil razglašen za Bangladeš, čigar suverenost je bila najprej potrjena prav s strani Indije.

Nemirna  90. leta in 21. stoletje
Začetki nemirov v Kašmirju segajo v čas, ko so separatisti muslimanske vere pričeli z napadanjem vojakov in uradnikov indijskega rodu. Indija je na napade odgovorila s poostreno navzočnostjo, zaradi česar je pričela veljati stroga policijska ura, ki je bila v veljavi 8 mesecev. Konstantno povečevanje napetosti je vplivalo na vedno večje število smrtnih žrtev.

Trenja so se pričela pojavljati po letu 2001, ko so Pakistanci stopili na stran Američanov v napadu na Afganistan. Istega leta so neznanci napadli indijski parlament, pri čemer je umrlo 12 ljudi. Za napad je oblast obtožila Pakistan, zaradi česar sta državi prišli na rob jedrske vojne. Obeti za pogajanja so se pojavili v letu 2004, ko so pogajalci z obeh strani sedli za skupno mizo in se pričeli dogovarjati o miru v Kašmirju in o obnovitvi diplomatskih stikov.

Čez tri leta je odnose zaostrilo bombardiranje v terorističnem napadu, v katerem je umrlo kar 68 civilistov, med katerimi je bilo največ Pakistancev. 9. junija letos se je na območju ponovno razbesnilo nasilje, ko je bil v spopadu z varnostnimi silami ubit voditelj ene izmed uporniških skupin, Burhan Wani.

N. Ž.

Sorodno

Zadnji prispevki

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...

Je vlada Metsolo zavedla glede Janševega obiska Ukrajine?

V torek je Državni zbor nagovorila predsednica Evropskega parlamenta...