Izšla je pomembna disertacija, ki govori o tem, kako so se Švicarji uprli vdoru komunizma v svojo državo in nosi naslov: “Protikomunisti kot državni zaščitnik“. Gre za delo dr. Dorothe Zimmermann, ki se v nemškem originalu glasi Anticommunisten als Staatsschutzer.
Disertacija izpod peresa dr. Dorothe Zimmermann, z naslovom “Protikomunisti kot državni zaščitnik”, govori o tem, kako se je Švicarjem uspelo zoperstaviti komunistični revoluciji na svojih tleh. V ospredju je Švicarsko domoljubno združenje, ki je bilo ustanovljeno po državnih demonstracijah leta 1918 in je bilo zadolženo za vohunjenje za politično levico. Svoja opažanja je predložilo zveznemu tožilstvu, policiji za tujce in zveznemu svetu. Poročila protikomunističnega združenja, so postala osnova za policijske preiskave. Zasebni opazovalci so s svojim strokovnim znanjem, izjavami in lobiranjem prav tako pomembno vplivali na švicarsko državno varnost, poroča chronos-verlag.
“Afera Fichen” iz leta 1989 je v Švici sprožila polemike glede državnih varnostnih in nadzornih praks. Posledično so proučevali obseg in pristranskost vohunskih praks, katerih žrtve so bili državljani v povojnem obdobju. Prakse švicarske državne varnosti v prvi polovici 20. stoletja, pa so ostale pretežno neraziskane. Predstavljena knjiga se osredotoča na medsebojno delovanje antikomunistov in služb državne varnosti med leti 1930 in 1948. Prvič prikazuje tesne vezi med zasebno in legalno civilno organizacijo in državnimi inštitucijami. Ob tem postane jasno, kako je potekal nadzor, ustanovitev zvezne policije in sprejetje številnih protikomunističnih zakonov. In vse poprej navedeno je bilo posledica tesnega sodelovanja med oblastmi in Švicarskim domoljubnim združenjem, ki je obstajalo vse do leta 1948.
Na Slovenskem potekal ravno obraten proces
Medtem, ko so imeli v Švici domoljubno združenje za boj proti vsakovrstnim levičarskim poskusom revolucije, pa je na Slovenskem potekal ravno obraten proces, v katerem je ključno vlogo odigral VOS (varnostno-obveščevalna služba). Takoj po ustanovitvi Protiimperialistične fronte, so namreč komunisti ustanovili tajno službo VOS, brez vednosti krščanskih socialistov in levih sokolov, ki je bila v samem bistvu eksekutivna, teroristična organizacija, sestavljena iz Mladincev, ki so jih izurili v ubijanju. Ta pa se ni usmeril proti okupatorju, ampak v veliki večini proti domačim civilistom. Trudil se je ubiti vse poveljnike Slovenske legije, ki bi lahko konkurirali.
“Njim ni bil interes, da bi se povezali skupaj v borbi proti okupatorju, ampak so se septembra 1941 samo razglasili za edinega, ki se lahko okupatorju upre in vse ostale označili za narodne izdajalce. In tu je razkol popolnoma jasen. Bili so manjšinska grupa, niso predstavljali večine slovenskega naroda, ki pa se je odločila za takšen drastičen ukrep. Zakaj je bila uspešna? Bili so določeni občezgodovinski pogoji na evropski ravni. Vendar pa so v veliki meri, vsaj partikularno uspeli, zato ker so bili izredno agresivni,” je v nedavnem intervjuju pojasnil zgodovinar in novinar Jože Možina. V mnogih primerih je šlo za Španske borce, VOS-ovci pa so bili mladi ljudje, mlajši od 30 let in indoktrinirani do kraja, med njimi celo nekateri bivši sokoli.
Domen Mezeg