fbpx

[Zamolčane zgodbe] Pekel v raju: V brionski plinski komori je umrlo 30 tisoč žrtev komunističnega sistema

Takole se je sončil Tito na Brionih, nedaleč stran pa je rastla trava na pepelu 30 tisoč žrtev komunističnega režima (Foto: Twitter)

Zločini jugoslovanskega komunističnega režima so žal pokazali, da lahko tudi prečudoviti raj, kot je otočje Brioni, postane pekel na zemlji. Čeprav je komunistični titoistični, jugoslovanski režim svoje zločine skrbno prikrival, ubijal priče in jim grozil, se zločini nenehno razkrivajo v svojem velikem obsegu. Bila so taborišča, krematoriji, teror in likvidacije – ravno tako kot v nacizmu in fašizmu. S to razliko, da so bili fašisti in nacisti leta 1945 poraženi in obsojeni za storjene zločine, komunistični zločinci pa so še danes nedotakljivi, njihovi nasledniki so večinoma še vedno na oblasti in še naprej prikrivajo zločine ter ščitijo zločince oziroma jih celo častijo.

Zločini jugoslovanskega komunističnega režima so žal pokazali, da lahko tudi tak prečudoviti raj postane sam pekel, piše Braniteljski-portal. Tako lahko postavimo v vrsto: Pliberk, rov svete Barbare, Huda jama, Macelj, Kočevski rog, Istrske jame itd. – vse do plinske komore oziroma krematorija na Brionih leta 1949. Glas Koncila (25. januarja 2009) je pred desetimi leti prinesel pričanje Marka Pleića, zapornika v Lepoglavi in ​​na Brionih, ki ga je po prihodu demokratične vlade osebno sprejel in zaslišal takratni hrvaški predsednik  Franjo Tuđman. Imenovana je bila tudi komisija, ki je preverila verodostojnost njegovega pričevanja.

Otočje Brioni nam je poznano predvsem zato, ker je imel Josip Broz Tito tam svojo rezidenco. Na Velikem Brionu, kjer se mudi največ turistov, si poleg številnih vil, safarija in Titovega kakaduja lahko ogledamo rimske izkopanine, bizantinski kastrum, ruševine bazilike sv. Marije in benediktinskega samostana, z malo več raziskovalne žilice pa najdemo tudi grob nekdanjega lastnika tega otoka, ki ga je očistil malarije. Nedaleč stran je tudi otok Vanga, kjer je imel Tito hišo bolj zasebne narave. Manj znano pa je, da je bil ta raj na zemlji v določenem obdobju pravzaprav pekel.

V ostankih presejanega pepela je bilo polno človeških kosti, med njimi žice in verige
Pleić je bil med prestajanjem kazni v kaznilnici v Lepoglavi leta 1949 prisiljen delati na Brionih. V prvem letu pripora v Lepoglavi je končal tečaj gradbeništva, zato je bil po selitvi na Brione imenovan za pomočnika upravitelja, nekdanjega partizanskega majorja Anteja Širole. Takrat so pomagali graditi Titovo Belo vilo, ki je postala predsedniška rezidenca. Bilo jih je okoli 120, obsojencev iz kaznilnice v Lepoglavi in Stari Gradiški, ki so delali na tej gradnji. Nekega dne se je Pleić znašel s skupino zapornikov v stavbi, polni pepela. V njej je bilo po njegovi oceni med 700 in 800 kubičnimi metri pepela. Ta objekt je služil nekdanjemu lastniku otoka, Avstrijcu, ki se je leta 1946 ubil v bližini te vile, najverjetneje kot pomožni objekt. Zapornike je takrat vodil Dušan Šimić, zadolžil jih je, da pepel presejejo in ga razvozijo po otoku ter potresejo po travnikih. “Pa kaj bo trava zrasla na teh hrvaških smeteh,” je Šimić dejal pred Pleićem – za katerega niti ni vedel, da je Hrvat.  Po tej izjavi je Pleić postal pozornejši na pepel, pregledal je ostanke presejanega pepela, v njih je bilo polno najtrših človeških kosti, med katerimi so bila kolena, sklepi, žice in verige. V bližini izhodnih vrat stavbe so izkopali luknjo in v njej zakopali ostanke, je povedal Pleić.

Bela vila na Brionih še vedno ni odprta za javnost. (Foto: splet)

V plinski komori umrlo 30 tisoč žrtev
V objektu je bila najverjetneje jugoslovanska, partizanska in komunistična plinska komora, v kateri je po Pleićevem mnenju zgorelo do 30 tisoč vojnih ujetnikov in političnih “oporečnikov”. Tega objekta sicer ni bilo mogoče videti s strani, torej ga opaziti, dokler se mu nisi približal, ker je bil v dolini, obdani s hribi in gozdovi praktično z vseh strani z izjemo ozkega prehoda in ovinkaste dostopne ceste. Zanimivo je tudi pisanje nekega R. Horvata iz leta 2012, ki omenja, da se je imel pred kratkim v Splitu priložnost pogovarjati z vitalnim triinosemdesetletnikom (molil je, da se njegovo ime ne omenja zaradi otrok, ki bi zaradi tega imeli težave). Potrdil je pričevanja Marka Pleića. “Med prestajanjem triletne zaporne kazni, obtožen je bil prikrivanja ljudskih sovražnikov, so ga spomladi 1949 premestili na otok Brioni, kjer so ločevali pepel od ostankov človeških kosti. Nadzoroval jih je oficir OZNE Milan Čačić, za katerega je kasneje izvedel, da je bil oče politika Radimirja Čačića.

Bizantinski kastrum s Titovo vilo (Foto: splet)

Turistični vodniki na Brionih še vedno govorijo o Titu kot velikem svetovnem državniku, medtem ko ga zgodovinarji uvrščajo med deset največjih zločincev v zgodovini človeštva. Pleić je opozoril, kaj je počela komunistična oblast na Brionih, razkril je komunistične zločine, za katere je vedel, ni želel, da bi ostali skrivnost.  Svoje spomine je  tudi objavil v knjižici Kamen na srcu. Oblast se je vseeno potrudila, da v javnost ni prišlo preveč informacij, in tako večini ljudi še danes ni poznana kruta plat tega rajskega otočja.

Sara Bertoncelj