fbpx

Zamrznjeno članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice je pomembna zmaga za ohranitev demokratičnih načel

Foto: epa

Pomembna zmaga za ohranitev demokratičnih načel multilateralizma. GS ZN zamrznila članstvo RF v Svetu za človekove pravice. Slovenija je bila kosponzor resolucije,” je minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar komentiral izid Generalne skupščine ZN, ki je s 93 glasovi za, 24 proti in 58 vzdržanimi glasovi potrdila resolucijo, ki prekinja članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice zaradi pokolov civilistov v Ukrajini, ki jo je napadla 24. februarja. Za potrditev resolucije je bila potrebna dvotretjinska večina prisotnih držav članic ZN, ki so glasovale.

Gre za nov odmeven poraz Rusije v mednarodni skupnosti po resoluciji Generalne skupščine ZN, ki je obsodila rusko invazijo in zahtevala takojšen umik iz Ukrajine. Ruska misija pri ZN je že v sredo zvečer vsem predstavništvom v New Yorku poslala pisno opozorilo, ki je bilo prilagojeno posameznim državam oziroma skupinam držav. Nekatere so dobile samo opozorilo, da bo glasovanje za resolucijo ali le vzdržani glas oziroma izostanek z glasovanja služil interesom ZDA in bo to Rusija ustrezno obravnavala. Druge države pa so dobile neposredno svarilo, da jih čakajo povračilni ukrepi.

Grožnje niso zalegle, Rusija pa se je zavedala poraza, kar je bilo razbrati iz tega, da Rusije v Generalni skupščini ni zastopal veleposlanik Vasilij Nebenzija, ampak njegov namestnik.

Za resolucijo so glasovale vse članice EU, kakor tudi države, ki se ji želijo pridružiti. Za resolucijo je glasovala celo ruska zaveznica Srbija, proti pa države, kot so Kitajska, Belorusija, Sirija in Kuba. Vzdržale pa so se večinoma afriške države, med njimi Egipt, ter Singapur, Venezuela, Brazilija in Mehika. Potrditev resolucije pomeni, da Rusija tehnično ostaja članica Sveta za človekove pravice ZN, ki zaseda v Ženevi, vendar nima nobenih pravic, ki izhajajo iz članstva. Tak izid glasovanja pred podobami pokola civilistov v Buči pri Kijevu verjetno ne bi bil mogoč.

Ukrajinski veleposlanik opozoril na ruske podle igre
Predlog resolucije je uvodoma predstavil veleposlanik Ukrajine Sergij Kislica, ki je Rusijo obtožil množičnih pobojev civilistov ter omenil rusko pismo članicam ZN in dejal, da se agresor perverzno predstavlja kot žrtev, in pozval države, naj glasujejo za resolucijo. Ruski diplomat je dogajanje označil za teater, resolucijo pa za poskus ZDA, da uvedejo kolonializem na področju človekovih pravic s pomočjo majhne skupine držav. Kitajski veleposlanik, ki je glasoval proti, pa je ponovno iskal ravnotežje med načelno podporo suverenosti vseh članic ZN in nasprotovanjem ukrepom, ki se sprejemajo proti državi, ki krši suverenost Ukrajine. Države, ki so se vzdržale, so večinoma trdile, da to ne bo prispevalo h koncu spopadov.

Rusija je postala prva stalna članica Varnostnega sveta ZN v zgodovini, ki je bila izključena iz kateregakoli telesa ali organa ZN. Glede Sveta za človekove pravice je ista usoda leta 2011 doletela Libijo, preden je bil strmoglavljen diktator Moamar Gadafi, poroča STA.

Med govorniki tudi slovenski veleposlanik Malovrh
Izredno zasedanje Generalne skupščine ZN so začasno prekinili za kosilo in se je nadaljevalo z govori držav, ki utemeljujejo svoje glasove za resolucijo. Prijavljenih je okrog 30 govornikov, med njimi tudi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh. Malovrh je v drugem delu zasedanja, ko so nastopale države, ki so podprle resolucijo, dejal, da se Slovenija pridružuje izjavi EU in poudaril, da se je Slovenija vedno zavzemala za spoštovanje človekovih pravic in kaznovanje storilcev zločinov, med drugim v času, ko je predsedovala Svetu za človekove pravice leta 2018. Izrazil je globoko užaloščenost, da smo spet priča grozodejstvom, za katera smo rekli, da jih ne bomo nikoli več dovolili, in za katere je treba zagotoviti odgovornost. “Zgroženi smo nad podobami zločinov ruskih sil v ukrajinskih mestih in jih najostreje obsojamo. Pridružujemo se pozivom za neodvisno preiskavo in kaznovanje odgovornih.” “Ruska federacija grobo krši mednarodno humanitarno pravo, človekove pravice in suverenost Ukrajine. Te kršitve si zaslužijo enoten mednarodni odgovor. Pozdravljamo sprejeto resolucijo in ponovno pozivamo Rusijo, naj takoj preneha z uporabo sile proti Ukrajini,” je med drugim dejal veleposlanik.

Sara Kovač