Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je sporočila, da so se oktobra svetovne cene hrane na mesečni ravni znižale. Indeks cen košarice osnovnih prehrambenih izdelkov se je znižal s 121,5 točke na 120,6 točke, se je pa po devetih mesecih zvišal indeks cen mleka in mlečnih izdelkov.
Tudi na letni ravni je bila vrednost indeksa košarice osnovnih prehrambenih izdelkov nižja, in sicer za 10,9 odstotka. Svetovne cene žita so se znižale za odstotek, cene riža za dva odstotka, cene pšenice pa za 1,9 odstotka. Cene rastlinskih olj so padle za 0,7 odstotka, pri čemer so nižje cene palmovega olja uravnotežile višje cene sončničnega, sojinega in repičnega olja; sojino olje se je podražilo zaradi velikega povpraševanja v proizvodnji biodizla. Sladkor se je v primerjavi s septembrom pocenil za 2,2 odstotka, a je še vedno dražji kot lanskega oktobra. Meso se je pocenilo za 0,6 odstotka, zlasti na račun prašičjega mesa – perutninsko, goveje in ovčje meso se je namreč malenkost podražilo. In kot rečeno, so se podražili tudi mleko in mlečni izdelki, saj so bile oktobra svetovne cene 2,2 odstotka višje kot mesec prej.
Slovenska inflacija občutno nad povprečjem evrskega območja
Cene hrane so (ob cenah alkohola, tobaka, storitev, energije) seveda povezane z inflacijo, ki je oktobra na območju evra po prvih ocenah Eurostata znašala 2,9 odstotka, potem ko je septembra znašala 4,3 odstotka; oktobra je bila inflacija najnižja po juliju 2021.
Slovenija se ne more pohvaliti, saj je bila inflacija oktobra občutno nad povprečjem območja evra. Letna rast cen v naši državi, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila namreč kar 6,6-odstotna, neharmonizirana inflacija pa je znašala 6,9 odstotka. Višjo inflacijo sta po Eurostatovih podatkih imeli le še Slovaška (7,8 odstotka) in Hrvaška (6,7 odstotka).
M. Bo.