Demografska prihodnost Švice postaja predmet neposrednega odločanja volivcev. Na referendumu, ki bo potekal 14. junija, se bodo državljani izrekli o predlogu, ki bi lahko dolgoročno preoblikoval državno migracijsko in razvojno politiko – omejitvi števila prebivalcev na največ 10 milijonov do leta 2050. Bi Slovenija to zmogla?
Predlog, ki ga je v javno razpravo potisnila nacionalno-konservativna Švicarska ljudska stranka (SVP), izhaja iz dolgoletnih prizadevanj te politične sile za zaostritev migracijske politike. Stranka, ki ima največ sedežev v parlamentu, je uspela zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma, vlada pa je potrdila, da bo odločitev v rokah volivcev.
Po uradnih podatkih je imela Švica konec tretjega četrtletja leta 2025 približno 9,1 milijona prebivalcev. Pri tem skoraj tretjino predstavljajo ljudje, rojeni v tujini.
Jedro predloga je jasno: v zakon bi zapisali omejitev, da stalno prebivalstvo – tako državljani kot tujci z dovoljenjem za prebivanje – do leta 2050 ne sme preseči 10 milijonov. Mehanizem bi se sprožil že prej; če bi število prebivalcev doseglo 9,5 milijona, bi morala vlada poseči po ukrepih, kot so omejitve azila, združevanja družin, izdaje dovoljenj za prebivanje ter celo ponovna pogajanja o mednarodnih sporazumih.
Podporniki predloga poudarjajo predvsem vidik vzdržnosti. Po njihovem mnenju bi omejitev rasti prebivalstva razbremenila okolje, naravne vire, infrastrukturo in socialni sistem. Kritiki pa opozarjajo, da gre za poenostavljen odgovor na kompleksno vprašanje, saj švicarsko gospodarstvo v veliki meri temelji na tuji delovni sili – od zdravstva do gradbeništva in turizma.
Švicarski primer tako odpira vprašanje, ki presega njene meje: kako daleč je država pripravljena iti pri zaščiti svojih virov, infrastrukture in socialne stabilnosti. Če bi Slovenija želela uvesti podoben model, bi se hitro pokazalo, da so možnosti omejene.
Sara Kovač