Lov na morsko ribo moreno nudi obilo adrenalina, vendar pa je potrebna pazljivost. Njen ugriz je namreč izjemno boleč, zaradi zastrupitve pa so pogosti tudi zdravstveni zapleti. V nadaljevanju je navedenih nekaj napotkov, kako se tega podviga pravilno lotiti, da bo uspešen, predvsem pa varen.
Morene spadajo v eno od skupin rib, katerih populacija se v Jadranskem morju ne zmanjšuje. Ponekod je tako številčna, da namesto jegulj vse bolj postaja sinonim za skalni ribolov oziroma ribolov, ki se ga izvaja s kamnite obale. Zaradi njene požrešnosti in agresivnosti je lov nanjo enostaven, lovski primerki pa so v rekreacijskem ribolovu bistveno večji od večine izplena. Njeno meso je izjemno okusno. Kljub temu pa morena ni pogosta tarča ali posebno priljubljen plen ribičev, ki lovijo na trnek. Še več, so tudi takšni, ki slučajno ujete morene, celo vračajo nazaj v morje, poroča morski.
To naredijo tako, da odrežejo vrvico daleč stran od trnka. Razlog za to je njihova izjemno nevarna čeljust, polna bakterij in strupena kri ter sluz. Tudi strašljiv izgled in njena agresivnost sta razloga za takšno ravnanje. A za tiste, ki se jih odločijo loviti, je koristen podatek že ta, da jih je najbolj smiselno loviti v najtoplejšem delu leta, torej poleti, v času, ko je le malo rib razpoloženih za sodelovanje z ribiči, zlasti ob obali. Prav tako so poleti noči na morju prijetne, najboljši ulov pa je prav ponoči.
Drugo pomembno pravilo je prava izbira kraja ribolova. Ujeti jo je mogoče zgolj na skalnatem dnu, ki je bogato z razpokami in luknjami. Nahaja se tudi na globini 120 metrov, vendar je najbolj številčna prav na globini med petimi in 50 metri. Mogoče jih je loviti s čolna, a mnogo boljše rezultate daje lov z obale, zlasti ponoči, saj podnevi redko zapušča svoje bivališče. Za vabo ob tem ni potrebno posebno skrbeti, saj je zelo neizbirčna, je pa priporočljiva uporaba celih ali koščkov sardel in skuš itd. Če uporabimo celo sardelo, jo je mogoče nekajkrat zarezati, da bi bila zaradi puščajočega telesnega soka, še bolj mamljiva vaba. Primerna vaba so tudi lignji in sipe ter lovke hobotnic.
Čeprav je surovo meso strupeno, pa strup že pri 60 stopinjah razpade in je pečeno mogoče brez bojazni zaužiti
Pomembna je tudi uporaba dovolj močnih, velikih trnkov ustrezne vrste. Moreno je mogoče loviti tudi s prstom, a neprimerno lažje jo je loviti s palico in kolutom. Treba se je tudi zavedati, da morena svoj napad na plen izvede bliskovito. Izredno hitro pograbi plen in se prične počasi vleči nazaj. Ko morena začuti pik trnka, preneha vleči nazaj. Ustavi se in počiva tudi do pol ure dolgo, ob čemer skuša prikriti svojo prisotnost. Prava drama se prične šele tedaj, ko se morena znajde na površju, saj se prične divje zvijati, zaradi česar tudi vrvica divje poplesava. Ob tem pa nenehno grize vse kar ima na dosegu, celo lastno telo.
Pri ulovu morene si je smiselno pomagati z ročno ribiško mrežo. Potem ko je morena enkrat na suhem pa jo je potrebno čimprej usmrtiti, ker živa pomeni stalno nevarnost za vsakogar v njeni bližini. Za njeno umiritev lahko služi udarec s palico na primerno mesto – po ledvicah in zatem pokončati. V ta namen običajno zadostuje vbod z nožem tik za glavo. Potrebno pa se je posebej varovati pred izjemno močnimi čeljustmi z ostrimi zobmi, saj poleg hude bolečine povzroča tudi okužbe. Mesto ugriza prekrije modrica in je boleče otrplo. Vendar pa na temperaturi 60 stopinj celzija strup v telesu morene razpade, zato je temperaturno obdelano meso mogoče zaužiti.
Domen Mezeg