Ko je bila stranka SDS na vladi, je vedno ponudila roko sodelovanja, a jo je levica venomer zavračala. Povsem drugačna slika je bila, ko je bila na oblasti levica. Stranki SDS tedaj namreč ni bila ponujena roka sodelovanja, saj so se raje zanašali na vodenje politike izključevanja. Tudi sedaj stranki SDS ni bila ponujena nikakršna roka, a v največji opozicijski stranki so se vseeno odločili, da se za dobrobit državljanov sami priključijo projektu sodelovanja.
Grozovita ujma, ki je Slovenijo doletela v začetku tega meseca, ni prizanašala. Poleg smrtnih žrtev je namreč povzročila ogromno materialno škodo, številne družine so v hipu ostale brez strehe nad glavo, za katero so garale celo življenje. Ker je le sodelovanje na političnem parketu tisto, ki lahko prispeva k uspešni sanaciji in pomoči državljanom, pomoči najbolj potrebnim, se je največja opozicijska stranka SDS odločila, da ponudi roko sodelovanja, kar je povsem nasprotno tistemu, kar smo lahko videli v času covidne krize med Janševo vlado. Tedanja opozicija, ki je sedaj na oblasti, je namreč z namenom pridobivanja političnih točk raje hujskala in tem lastne interese postavila pred pomen ohranjanja javnega zdravja.
Čeprav se stranko SDS rado demonizira v medijih, še posebej njenega dolgoletnega predsednika Janeza Janšo, je dejstvo, da je ta daleč od izključevalnega obnašanja, kot se ji ga rado očita. V prvem mandatu Janševe vlade, v letih 2004 do 2008, ko je bila SDS na oblasti, je bilo takratni opoziciji ponujeno partnerstvo za razvoj z namenom, da bi se skupaj ustvarilo boljše pogoje za življenje. S pomočjo dela opozicije (Pahorjevih Socialnih demokratov), ki se je odločil za sodelovanje je bila sprejeta in usklajena davčna reforma, ki je med drugim omogočila, da je naša država prevzela novo valuto. V primeru, da tedaj ne bi sprejeli evra, bi bila kriza namreč še hujša.
Tudi leta 2012, v času drugega mandata Janševe vlade, je bilo opozicija povabljena k sooblikovanju zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). A na strani opozicije za to ni bilo interesa. Zaradi gorečega nasprotovanja zakonu o fiskalnem pravilu, državnem holdingu in slabi banki se je v prostorih hrama demokracije kot tudi zunaj njega skoraj zgodila vstaja. Navkljub nepripravljenosti na sodelovanje, ki ga je levica pokazala v času, ko je bila na oblasti stranka SD, to ni zaustavilo tretje Janševe vlade pri ponudbi partnerstva v letu 2020. Velja namreč, da je v slogi moč.
V času prejšnje vlade se je za sodelovanje odločila le opozicijska SNS
Po zgledu Partnerstva za razvoj iz mandata 2004–2008 je tretja Janševa vlada, ki so jo sestavljale stranke SDS, NSi, SMC in DeSUS, strankam opozicije poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost Slovenije. Pripravljenost za podpis sporazuma v času koronavirusne krize, ko je bilo potrebno sprejemanje protikoronskih paketov pomoči, sta ponudili le opozicijska SNS Zmaga Jelinčiča in poslanca narodne skupnosti. Ker krizni časi zahtevajo sprotno prilagajanje, je bila opozicija navkljub nepripravljenosti za sodelovanje v partnerstvu povabljena, da skupaj s predsednikom republike Borutom Pahorjem in vlado sodeluje na posvetu z zdravstveno stroko. Janša si je tedaj želel slišati tudi opozicijske predloge v zvezi z ukrepanjem med epidemijo. Opozicija je povabilo zavrnila, češ da je na vladi sprejemanje potrebnih ukrepov. “Smo prepričani, da je to roka s figo v žepu,” je denimo v znak nepripravljenosti na sodelovanje dejala Alenka Bratušek, predsednica stranke SD Tanja Fajon pa je izrazila prepričanje, kako ponudba naj ne bi bila iskrena.
Namesto kolesarjenja SDS pomaga po svojih močeh
Čeprav stranka SDS kot največja opozicijska stranka ni dobila velikodušne ponudbe k sodelovanju, se je ta v času grozovite ujme odločila, da se sama priključi projektu sodelovanja. “Ko nas vse zadane nesreča, stranka SDS ne kolesari po trgih in protestira proti vladi, ampak pomaga po svojih močeh”, je Janša napovedal po sklicani seji Sveta za nacionalno varnost. Vse poslanske skupine skupaj s poslancema narodne skupnosti so 10. avgusta glasovale za sprejem novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med drugim omogoča hitrejšo dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam. SDS je s svojo prisotnostjo omogočila podporo sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o odpravi naravnih nesreč.
Opozicija se je v petek, 18. avgusta, sestala s koalicijo, kjer je Janša premierju Robertu Golobu predstavil 44 predlogov in priporočil za sanacijo. Po izmenjavi pogledov na nabor ukrepov je Golob zatrdil, da so s kolegi iz opozicije dobro usklajeni in dodal, da si želi, da bi enotnost trajala čim dlje. Janša in Golob sta se v nedavnem soočenju v 24ur Zvečer strinjala, da so na prvem mestu ljudje in da trenutno ni časa za politično obračunavanje. Janša pa je ob tem premierja spomnil, da je je politična enotnost vedno nekaj, kar je odvisno od “tistega, ki ima v rokah škarje in platno”, in poudaril, da mora biti v takem primeru nedvomno na prvem mestu človekoljubnost, ključno pa je, da se čim hitreje zagotovijo pogoji za obnovo. V zvezi z zakonom, ki bo reševal nastalo situacijo in se bo kmalu znašel na glasovanju v parlamentu, je Janša povedal, da ko gre zares, se ne gleda vsake besede. “Tudi če ne bodo vsi naši predlogi upoštevani, ga bomo podprli, ker gre reševanje situacije v pravo smer,” je bil jasen.
Konkretni primeri kažejo, da stranki SDS nikakor ni mogoče očitati nesodelovanje z vsemi politični akterji. Če bi tako postopala tudi levica, ki se ima za sodelovalno in ima sicer večino časa v svojih rokah škarje in platno, bi bili nedvomno na boljši poti, da bi postali druga Švica. Če vsakdo krmari proti svojemu bregu, pač napredka ne more biti.
N. Ž.