Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar je po volitvah povedala, da so volivke in volivci pokazali, da verjamejo vanjo in vrednote, v katere verjame sama. Sama sicer rada poudarja, da verjame v spoštovanje pravne države in človekovih pravic, saj želi s tem v resnici zakriti očitke na račun moža, ki velja za zmagovalca slovenske tranzicije. Ker je z možem tesno poslovno povezana, kot taka težko trdi, da o soprogovih poslih ne ve ničesar, s čimer posledično težko prepriča državljane, da so vrednote, za katere se zavzema, v dobrobit prav vseh Slovenk in Slovencev.
“Skrivanje premoženja v davčnih oazah, bogatenje oligarhov, izčrpavanje podjetij, nepregledno lastninjenje nepremičnin, poslovanje prek davčnih oaz, izčrpavanje privatizacijskih skladov v Bosni in Hercegovini ter Črni gori, namerne likvidacije prevzetih podjetij, legitimacija premoženja s krajo “certifikatov”, odpuščanje zaposlenih,” so le nekatere vrednote, ki jih kritiki pripisujejo odvetnici Nataši Pirc Musar tudi na podlagi njenega družinskega zaledja in podpore, ki jo ta uživa. Sama sicer pravi, da ji v drugem krogu vrednot ne bo treba spreminjati niti za milimeter.
Odkar je odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka napovedala svojo predsedniško kandidaturo, nas skuša na vsak način prepričati, da je edina povsem neodvisna kandidatka, čeprav že od začetka uživa podporo radikalne Piratske stranke Slovenije in Stranke mladih – Zelenih Evrope. Poleg tega, da ta sedaj uživa tudi podporo vladajočih strank Gibanja Svoboda in SD, ki sta bili poraženi v 1. krogu predsedniških volitev, je precej zgovorna sama po sebi podpora nekdanjih predsednikov države – Danila Türka in Milana Kučana. Kučan vendarle velja za vplivnega strica iz ozadja. Najverjetneje pa v tej zgodbi tudi ne škodi, da je Musarjev oče Kučanov prijatelj.
Zgodovinar dr. Stane Granda je o Kučanovi politični moči, čeprav ga javnost skuša prikazati kot nič hudega slutečega starčka, ki v Murglah pije kavico in nikomur noče nič žalega, nedavno povedal, da je v zvezi z njim treba imeti predvsem pred očmi, da Kučanova moč izvira predvsem iz dejstva, da je vse konkurente sistematično uničil in izničil. “Najprej diskreditacija, nato likvidacija, je temelj njegove politične filozofije in politične prakse. V tem je največji mojster v slovenski zgodovini. Tudi z Demosom je obračunal. Kaj je naredil z Bavčarjem?! Edino Janše ni zlomil.”
Vrednota življenja na visoki nogi
Ker je vsakomur jasno, da Kučan spada med prvorazredne državljane, okrog katerega se zbirajo vplivni člani nekdanjega Foruma 21, je težko verjeti, da se bo Pirc Musarjeva zavzemala za dobrobit navadnih državljanov, medtem ko sama spada med tiste, ki živijo na visoki nogi. Sama sicer v svoj zagovor trdi, da je problem, da se v Sloveniji ne ceni uspešnih poslovnežev, a glede na to, da je povsem jasno, da je Aleš Musar do svojega premoženja prišel na podlagi sumljivih poslovnih praks, kamor spada poslovanje s pomočjo davčnih oaz, kupom finančnih transakcij itd., je takšen izgovor resnično neumesten. Medtem ko nekdanji vodja komunistične partije vztrajno zatrjuje, da je čas, da Slovenija dobi prvo predsednico države, ne manjka kritik in opazk na račun Kučanove favoritke tudi na levi strani. Politični analitik in nekdanjim članom stranke SD Aljuš Pertinač je denimo brez dlake na jeziku poudaril, da glas za Pirc Musarjevo tudi znak, da je z umazanim denarjem mogoče kupiti vse, tudi predsedniško funkcijo.
Kot je znano, je predsedniška kandidatka v preteklosti zasedla kar nekaj javnih funkcij, pomembnih položajev, kasneje pa se je izkazalo, da jih ni vodila skladno z zaupano nalogo. Vlogo javnega funkcionarja je namreč prevečkrat dojemala kot vlogo, ki ji omogoča dosego njenih lastnih ciljev. Čeprav se javno zelo rada pohvali z delom v vlogi informacijske pooblaščenke, pozabi omeniti, da je negospodarno vodila urad in najemala predrage prostore v hotelu Lev ter imela celo lastno službeno vozilo. Na račun opozoril je preselila prostore urada in zmanjšala vozni park. Nič kaj s presežki pa ni mogoče govoriti o Rdečem križu Slovenije, kjer je zasedala mesto predsednice, za nakazilo honorarja za opravljanje funkcije je namreč želela fiktivni račun in ga, da bi se izognila davčnim obveznostim, zaračunati kar prek svojega Zavoda Info hiša. Pri Pirc Musarjevi se pač javno in zasebno vedno neprimerno prepletata.
Zanjo je nekdo, ki je skopal več sto milijonsko bančno luknjo, finančni genij!?
Pirc Musarjeva svojemu tekmecu za predsedniški položaj Anžetu Logarju vseskozi obeša “težo” Janševega nahrbtnika, medtem ko tega sama naj ne bi imela. A to seveda ne drži, če človek ve, da je žena “privatizerja” Aleša Musarja, povezanega s pidovskim baronom Darkom Horvatom, ki je v slovenski bančni sistem skopal več sto milijonsko bančno luknjo. Kakšne so vrednote Pirc Musarjeve, med drugim dobro ponazarja njena izjava, ko je Horvata označila za finančnega genija, čeprav so bili na račun propadle Aktive opeharjeni tudi mali delničarji.
Pirc Musarjeva je skupaj možem ustanovila Rusko dačo, vanjo pa je njen mož vložil denar iz davčnih oaz. Čeprav sama trdi, da o preteklem in sedanjem poslovanju moža nič ne ve, obenem trdi, da je vse zakonito, ko so se na način poslovanja pojavljali očitki, je to težko verjeti glede na njuno tesno poslovanje. Človek upravičeno podvomi, ali je lahko oseba, ki je uspela zgraditi hobotnico, značilno za tajkunske slovenske zgodbe, res primerna predsednica vseh državljanov, saj naj bi ta predstavljala moralno avtoriteto in nekakšen zgled mladim. O tem bodo v drugem krogu odločali državljani, je pa nedvomno pričakovati, da se ob Pirc Musarjevo osrednji mediji ne bodo več obregali, saj jo sedaj podpirajo tudi vladajoči.
Sara Kovač