Nacionalna radiotelevizija je v zadnjem obdobju še okrepila napade na vlado Janeza Janše. Značilni izgovori, da so mediji četrta veja oblasti, ki nadzira vsakokratno vlado, so odveč. V času prejšnjega mandata so bili na RTV, še posebej po zaključeni “depolitizaciji”, predvsem vladni lakaji. O RTV in njenem neizpolnjevanju temeljnega poslanstva smo govorili s profesorjem dr. Matevžem Tomšičem.
Poslanstvo RTV je jasno. Zakon o RTV pravi, da ta “zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji”.
Podobno določa Statut RTV: “Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV Slovenija) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter zagotavljanja drugih dejavnosti v skladu z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija, tem Statutom ter zakoni, ki urejajo področje medijev.”
Ali RTV izpolnjuje to poslanstvo?
Vsem neodvisnim opazovalcem delovanja RTV je po drugi strani jasno, da slovenski javni medij tega poslanstva ne izpolnjuje. Denimo, v začetku prejšnjega meseca so na dotičnem mediju, ki ga prisilno financirajo državljani in državljanke, objavili članek, v katerem so insinuirali, da naj bi se kajenje vračalo v zaprte prostore. Kot tudi, da naj bi se rahljale omejitve glede prodaje alkohola in tobaka.
Predsednik vlade je zavajanje javnega medija na kratko ovrgel z zapisom na družbenem omrežju X: “Seveda se kajenje ne bo vrnilo v zaprte prostore. MZ je to že včeraj zanikalo na novinarski, vendar MSM to ignorirajo.”
Še bolj opazno je bilo poročanje RTV ob neobstoječi “aferi”, ki jo je razkrila Mladina. Kakšno je bilo to drastično razkritje? Da SDS s svojimi člani in podporniki komunicira prek družbenih omrežij. S pomočjo aplikacij WhatsApp in Viber. Na družbenih omrežjih je poročanje RTV sicer sprožilo val posmeha, saj konec koncev vse stranke na tak način komunicirajo s svojimi pristaši. Tudi nevladne organizacije. Tudi SDS je po medijskem stampedu začela aktivno vabiti posameznike v svoje skupine. A pomemben je bil namen tovrstnega poročanja, ki razkriva hudo pristranskost javnega in domnevno nepristranskega ter neodvisnega medija.
Tomšič: Strah jih je
Tomšič je glede poročanja RTV podal splošni komentar. Na vprašanje, ali je RTV v zadnjem času povsem opustila svoje poslanstvo, je odgovoril: “To ne velja zgolj v zadnjem času. To je bilo zelo očitno v času referendumske kampanje, torej pred referendumom o odpravi obveznega prispevka, ki je zadeval njih same. Poročanje in soočenja so bila izjemno pristranska. Stvari se premikajo kvečjemu na slabše. To je moja splošna ocena.”
Na vprašanje, ali je torej RTV med referendumsko kampanjo delovala v interesu lastnega vodstva in tistih, ki imajo na vodstvo vpliv, in ne v skladu z Zakonom o RTV in Statutom, je odgovoril: “Poslanstva, ki bi mu moral slediti kot javni medij, del tega je tudi nevtralnost pri poročanju, že dolgo dolgo ne zasleduje več. Razmere so se radikalno spremenile po Golobovi radikalni, t. i. “depolitizaciji”, ko je leva opcija povsem prevzela ustanovo, s tem, da so (v vodstvene strukture, op. a.) imenovali svoje lojaliste. Te pa je sedaj strah, da bodo izgubili svoje pozicije. Zato tudi ta povečana pristranskost in zagrizenost, ki je posledica panike v njihovih vrstah.”
Ž. K.