Celoten govor ameriškega podpredsednika JD Vancea na varnostni konferenci v Münchnu, 14. februarja 2025.
“No, hvala vam in hvala vsem zbranim predstavnikom in vplivnežem ter medijskim strokovnjakom, predvsem pa hvala gostitelju Münchenske varnostne konference, da ste lahko pripravili tako veličasten dogodek. Seveda smo navdušeni, da smo tukaj, veseli smo, da smo tukaj, in ena od stvari, o kateri sem danes želel govoriti, so seveda naše skupne vrednote in, veste, lepo je biti spet v Nemčiji, kot ste že slišali prej.
Lansko leto sem bil tukaj kot senator ZDA, srečal sem zunanjega ministra Davida Lammyja in se pošalil, da sva imela lani oba drugačno delo, kot ga imava zdaj; zdaj pa je čas za vse naše države, za vse nas, ki smo imeli srečo, da so nam naši narodi dali politično moč, da jo pametno uporabimo za izboljšanje življenj. Želim povedati, da sem bil srečen, ko sem preživel nekaj časa zunaj zidov te konference. Bil sem navdušen nad gostoljubnostjo ljudi; tudi zdaj, ko jih je šokiral včerajšnji grozljiv napad.
Pravzaprav sem bil prvič v Münchnu s svojo ženo, ki je danes tukaj z menoj; vedno sem imel rad mesto München in vedno sem imel rad njegove ljudi. Rad bi povedal, da smo zelo pretreseni, naše misli in molitve pa so z Münchnom in vsemi, ki jih je prizadelo zlo, povzročeno tej čudoviti skupnosti. Mislimo na vas, molimo za vas in zagotovo vas bomo podpirali v naslednjih dneh in tednih.
Upam, da to ni zadnji aplavz, ki sem ga dobil.
Na tej konferenci se seveda zberemo, da razpravljamo o varnosti in običajno mislimo na grožnje od zunaj. Vidim, da so se danes tukaj zbrali številni veliki vojaški voditelji. Trumpova administracija je zelo zaskrbljena za evropsko varnost in verjame, da lahko pridemo do razumne poravnave med Rusijo in Ukrajino, prav tako verjamemo, da je pomembno, da se Evropa v prihodnjih letih močno okrepi, da zagotovi lastno obrambo; grožnja, ki me najbolj skrbi v primerjavi z Evropo, ni Rusija, to ni Kitajska, ni kateri koli drug zunanji akter. Skrbi me grožnja od znotraj, umik Evrope od nekaterih njenih najbolj temeljnih vrednot, vrednot, ki si jih deli z Združenimi državami Amerike.
Presenetilo me je, da je nekdanji evropski komisar pred kratkim nastopil na televiziji in bil navdušen nad tem, da je romunska vlada pravkar razveljavila celotne volitve. Opozoril je, da se lahko podobno zgodi tudi v Nemčiji, če ne bo šlo po načrtih. Te izjave so šokantne za ameriška ušesa. Leta so nam govorili, da je vse, kar financiramo in podpiramo, v imenu naših skupnih demokratičnih vrednot. Vse od naše ukrajinske politike do digitalne cenzure se obravnava kot obramba demokracije.
Toda ko vidimo, da evropska sodišča preklicujejo volitve in visoki uradniki grozijo, da bodo razveljavili druge, bi se morali vprašati, ali se držimo primerno visokih standardov. V sebi verjamem, da smo v isti ekipi. Za demokratične vrednote moramo narediti več, kot le govoriti – moramo jih živeti.
Mnogi od vas v tej sobi se še vedno spominjajo, da je hladna vojna postavila zagovornike demokracije proti veliko bolj tiranskim silam na tej celini. In razmislite o strani v tem boju, ki je cenzurirala disidente, ki je zapirala cerkve, ki je razveljavila volitve. So bili dobri fantje? Zagotovo ne.
Ampak, hvala Bogu, so izgubili hladno vojno. Izgubili so, ker niso niti cenili niti spoštovali vseh izjemnih blagoslovov svobode. Svoboda presenečanja, delanja napak, izumljanja, izgradnje. Izkazalo se je, da ne moreš zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot ljudi ne morete prisiliti, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo.
Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane. In na žalost, ko danes gledam Evropo, mi ni čisto jasno, kaj se je zgodilo z nekaterimi zmagovalci hladne vojne. Gledam v Bruselj, kjer komisarji EU opozarjajo državljane, da bodo ugasnili družbene medije v času državljanskih nemirov v trenutku, ko bodo opazili, citiram, »sovražno vsebino«. Gledam v svojo državo, kjer je policija izvedla racije proti državljanom, osumljenim objavljanja antifeminističnih komentarjev na spletu, kot del, citiram, »boja proti mizoginiji na internetu«.
Pogledam na Švedsko, kjer je vlada pred dvema tednoma obsodila krščanskega aktivista zaradi sodelovanja pri sežigu Korana, kar je povzročilo umor njegovega prijatelja. Kot je srhljivo ugotovil sodnik v njegovem primeru, švedski zakoni, ki naj bi domnevno ščitili svobodo izražanja, dejansko ne podeljujejo, citiram, »možnosti, da storite ali rečete kar koli, ne da bi tvegali, da bi užalili skupino, ki ima to prepričanje«.
In kar je morda najbolj zaskrbljujoče, se oziram na naše zelo drage prijatelje v Združenem kraljestvu, kjer so zaradi odmika od pravic do ugovora vesti osnovne svoboščine vernih Britancev še posebej na udaru. Pred malo več kot dvema letoma je britanska vlada obtožila Adama Smitha Connorja, 51-letnega fizioterapevta in vojaškega veterana, gnusnega zločina, ko je stal 50 metrov od klinike za splave in tri minute tiho molil. Nikogar ne ovira, z nikomer ne komunicira, samo tiho moli sam. Ko so ga britanski organi pregona opazili in zahtevali, da jim pove, za kaj moli, je Adam preprosto odgovoril, da je to v imenu nerojenega sina, ki sta ga s svojim nekdanjim dekletom splavila pred leti. Adam je bil spoznan za krivega kršitve novega vladnega zakona o varovalnih območjih, ki kriminalizira tiho molitev in druga dejanja, ki bi lahko vplivala na odločitev, čeprav je bil Adam 200 metrov od ustanove za splav. Obsojen je bil na plačilo več tisoč funtov pravnih stroškov.
Rad bi mislil, da je to naključje, da je to enkraten nor primer slabo napisanega zakona, sprejetega proti eni sami osebi. Ampak ne. Oktobra lani, le nekaj mesecev nazaj, je škotska vlada začela razdeljevati pisma državljanom, katerih hiše so znotraj tako imenovanih varnih območij dostopa, in jih opozarjala, da lahko celo zasebna molitev v njihovih lastnih domovih pomeni kršitev zakona. Vlada je seveda pozvala bralce, naj prijavijo vse sodržavljane, osumljene miselnega zločina. Bojim se, da svoboda govora v Veliki Britaniji in po Evropi umira.
In v interesu take komedije, moji prijatelji, pa tudi v interesu resnice, bom priznal, da včasih najglasnejši glasovi za cenzuro niso prihajali iz Evrope, ampak iz moje lastne države, kjer je prejšnja administracija grozila in ustrahovala družbena omrežja, naj cenzurirajo tako imenovane dezinformacije. Taka domnevna dezinformacija je denimo bila, da je koronavirus verjetno prišel iz laboratorija na Kitajskem. Naša lastna vlada je spodbudila zasebna podjetja, da utišajo ljudi, ki so si to upali povedati; kar se je izkazalo za očitno resnico.
Zato sem danes prišel sem ne le s pripombami, ampak tudi s ponudbo. Tako kot se je zdelo, da Bidnova administracija obupano želi utišati ljudi, ker povedo svoje mnenje, bo Trumpova administracija naredila ravno nasprotno; in upam, da bomo lahko sodelovali pri tem. V Washingtonu je v mestu nov šerif in pod vodstvom Donalda Trumpa se morda ne strinjamo z vašimi pogledi, vendar se bomo borili za obrambo vaše pravice, da to javno poveste, ne glede na to, ali se strinjamo ali ne.
Zdaj smo seveda na točki, ko so se razmere tako poslabšale, da je decembra letos Romunija razveljavila rezultate predsedniških volitev na podlagi šibkih sumov obveščevalne agencije in ogromnega pritiska svojih celinskih sosed. Kolikor razumem, je bil argument, da so ruske dezinformacije okužile romunske volitve. Svoje evropske prijatelje bi prosil, naj malo pomislijo. Lahko verjamete, da je narobe, da Rusija kupuje oglase na družbenih omrežjih, da bi vplivala na vaše volitve. Vsekakor. Lahko to obsojate tudi na svetovnem prizorišču. Če pa je vašo demokracijo mogoče uničiti z nekaj sto tisoč dolarji digitalnega oglaševanja iz tuje države, potem demokracija že od vsega začetka ni bila močna.
Dobra novica je, da se mi zdi, da so vaše demokracije bistveno manj krhke, kot se očitno bojijo mnogi ljudje; in resnično verjamem, da bodo še močnejše, če našim državljanom dovolimo, da povedo svoje mnenje. Kar nas seveda pripelje nazaj v München, kjer so organizatorji prav te konference poslancem, ki zastopajo stranke tako na levi kot na desni, prepovedali sodelovanje v teh pogovorih. Zato še enkrat: ni se nam treba strinjati z vsem ali ničemer, kar ljudje rečejo, toda ko ljudje predstavljajo, ko politični voditelji predstavljajo pomembno volilno skupino, je naša dolžnost, da vsaj sodelujemo v dialogu z njimi.
Mnogim izmed nas na drugi strani Atlantika je zdaj vse skupaj videti kot kup starih zakoreninjenih interesov, ki se skrivajo za grdimi besedami iz sovjetskega obdobja, kot sta dezinformacija in napačna informacija, ki jim preprosto ni všeč zamisel, da bi nekdo z alternativnim stališčem lahko izrazil drugačno mnenje ali, Bog ne daj, glasoval drugače ali še huje – da bi zmagal na volitvah.
To je varnostna konferenca in prepričan sem, da ste vsi prišli sem pripravljeni govoriti o tem, kako natančno nameravate povečati izdatke za obrambo v naslednjih nekaj letih v skladu z nekim novim ciljem. In to je super, kot je predsednik Trump popolnoma jasno povedal, verjame, da morajo naši evropski prijatelji igrati večjo vlogo v prihodnosti te celine. Mislimo, da ne slišite tega izraza, delitev bremena, vendar menimo, da je pomemben del skupnega zavezništva, da Evropejci krepijo svoje delovanje, medtem ko se Amerika osredotoča na področja sveta, ki so v veliki nevarnosti.
Toda naj vas tudi vprašam, kako boste sploh začeli razmišljati o vrstah proračunskih vprašanj, če ne vemo, kaj sploh zagovarjamo? V svojih pogovorih sem že veliko slišal in imel sem veliko, veliko odličnih pogovorov z mnogimi ljudmi, ki si zbrani tukaj v tej sobi. Veliko sem slišal o tem, pred čim se morate braniti; to je seveda pomembno. Toda tisto, kar mi je malo manj jasno, zagotovo pa mislim, da tudi mnogim državljanom Evrope, je, kaj točno branite.
Kakšna je pozitivna vizija, ki poživlja ta skupni varnostni dogovor, za katerega vsi verjamemo, da je tako pomemben? In globoko verjamem, da ni varnosti, če se bojite glasov, mnenj in vesti vaših ljudi. Evropa se sooča s številnimi izzivi, toda krizo, s katero se trenutno sooča ta celina, krizo, za katero verjamem, da se z njo soočamo vsi skupaj, smo ustvarili sami. Če kandidirate v strahu pred lastnimi volivci, Amerika ne more storiti ničesar za vas, prav tako ne morete storiti ničesar za Američane, ki so izvolili mene in predsednika Trumpa. Potrebujete demokratična pooblastila, da v prihodnjih letih dosežete kar koli pomembnega. Ali se nismo ničesar naučili, da šibki mandati ne dajejo dobrih rezultatov?
Vendar pa obstaja toliko vrednosti, ki jih je mogoče doseči s takšno vrsto demokratičnega mandata, ki bo po mojem mnenju izhajal iz tega, da se boste bolj odzivali na glasove svojih državljanov. Če boste uživali v konkurenčnih gospodarstvih, če boste uživali v cenovno dostopni energiji in varnih dobavnih verigah, potem potrebujete mandate za vladanje, saj morate sprejeti težke odločitve, da boste lahko uživali v vseh teh stvareh. To zelo dobro vemo v ZDA.
Ne morete pridobiti demokratičnega mandata tako, da cenzurirate svoje nasprotnike ali jih strpate v zapor, pa naj bo to vodja opozicije, ponižna kristjanka, ki moli na svojem domu, ali novinarka, ki poskuša poročati o dogodkih. Prav tako ga ne morete pridobiti, če zanemarite svoje osnovno volilno telo pri vprašanjih, kot je, kdo bo del naše skupne družbe.
In od vseh perečih izzivov, s katerimi se soočajo tukaj zastopani narodi, verjamem, da ni nič bolj nujnega kot množične migracije. Danes je skoraj vsak peti prebivalec te države iz tujine. To je seveda rekord vseh časov. Podobno število je, mimogrede, v Združenih državah Amerike; prav tako najvišje v zgodovini. Število priseljencev, ki so vstopili v EU iz držav nečlanic EU, se je samo med letoma 2021 in 2022 podvojilo, od takrat pa je seveda še veliko večje.
In poznamo situacijo, ni se uresničila v vakuumu. To je rezultat niza zavestnih odločitev, ki so jih sprejeli politiki po vsej celini in drugi po svetu v zadnjem desetletju. Videli smo, kakšne grozote so te odločitve povzročile včeraj prav v tem mestu. In seveda tega ne morem znova ne omeniti, ne da bi pomislil na strašne žrtve, ki jim je bil uničen lep zimski dan v Münchnu. Naše misli in molitve so z njimi in bodo z njimi tudi ostale.
Toda zakaj se je to sploh zgodilo? To je grozna zgodba, a smo jo že prevečkrat slišali v Evropi in na žalost prevečkrat tudi v Združenih državah. Prosilec za azil, pogosto mladenič v srednjih dvajsetih, že znan policiji, se z avtom zabije v množico in razbije skupnost. Kolikokrat moramo še pretrpeti te strahote, preden spremenimo smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na novo pot? Noben volivec na tej celini ni šel k volilni skrinjici, da bi odprl vrata milijonom nepreverjenih priseljencev. Ampak veste, za kaj so glasovali? V Angliji so glasovali za Brexit; strinjali se ali ne, glasovali za. In vse več ljudi po vsej Evropi glasuje za politične voditelje, ki obljubljajo, da bodo naredili konec nekontroliranim migracijam. S temi pomisleki se strinjam, ni pa nujno, da se vi strinjate z menoj. Samo mislim, da je ljudem mar za svoje domove, skrbijo za svoje sanje, skrbijo za svojo varnost in sposobnost, da poskrbijo zase in za svoje otroke.
In so pametni. Mislim, da je to ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučil v svojem kratkem času v politiki. V nasprotju s tem, kar boste morda slišali nekje med gorami v Davosu, se državljani vseh naših narodov na splošno ne dojemajo kot izobražene živali ali kot zamenljiva kolesca svetovnega gospodarstva.
In skoraj ni presenetljivo, da ne želijo, da bi jih njihovi voditelji premešali ali neusmiljeno ignorirali. Posel demokracije je, da se o teh velikih vprašanjih odloča z volilnimi skrinjicami. Menim, da odpuščanje ljudi, opuščanje njihovih skrbi ali še huje, preganjanje medijev, razveljavitev volitev ali izključevanje ljudi iz političnega procesa ne ščiti ničesar. Pravzaprav je to najbolj zanesljiv način za uničenje demokracije.
Govorjenje in izražanje mnenj ni vmešavanje v volitve, tudi če ljudje izražajo stališča zunaj vaše države in tudi če so ti ljudje zelo vplivni. In verjemite mi, to pravim z vso ironijo: če lahko ameriška demokracija preživi deset let grajanja Grete Thunberg, lahko vi preživite nekaj mesecev Elona Muska.
Toda nobena demokracija, ameriška, nemška ali evropska, ne bo preživela, če se milijonom volivcev pove, da so njihove misli in skrbi, njihove želje, njihove prošnje za pomoč, ničvredne ali nevredne, da bi jih sploh upoštevali. Demokracija temelji na svetem načelu, da je glas ljudstva pomemben. Ni prostora za požarne zidove. Ali spoštuješ to načelo ali pa ne.
Evropejci, ljudje, imajo svoj glas. Evropski voditelji imajo izbiro. In moje trdno prepričanje je, da se vam ni treba bati prihodnosti. Lahko sprejmete, kar vam povedo vaši ljudje; tudi ko je njihovo mnenje presenetljivo, tudi ko se z njimi ne strinjate.
In če to storite, se lahko z gotovostjo in samozavestjo soočite s prihodnostjo, vedoč, da narod stoji za vsakim od vas. In to je zame velika magičnost demokracije. Ni v teh kamnitih zgradbah ali lepih hotelih. Niti v velikih institucijah, ki smo jih zgradili skupaj kot skupna družba. Verjeti v demokracijo pomeni razumeti, da ima vsak naš državljan modrost in glas.
In če nočemo poslušati tega glasu, si bomo tudi z najbolj uspešnimi boji zagotovili zelo malo. Kot je nekoč dejal papež Janez Pavel II., po mojem mnenju eden najbolj izjemnih zagovornikov demokracije na tej ali kateri koli drugi celini: »Ne bojte se.« Ne bi se smeli bati naših ljudi, tudi če izražajo stališča, ki niso identična oblasti. Hvala vsem.
Srečno vsem. Bog vas blagoslovi.”
Vir: Kavarna Hayek