Še vedno ni jasno, ali bo Slovenija na pragu letošnje pomladi dobila novo vlado ali ne. Če je še pred kratkim kazalo na dogovor med SDS, NSi, SMC in DeSUS, se zdaj zapleta: začelo se je z grozilnimi pismi, naslovljenimi na predsednico DeSUS, nadaljuje pa se z razkolom v SMC.
Potem ko se je kazalo, da bi utegnilo priti še do tretje vlade, kjer bi vlogo prve violine igrala SDS, so se na “drugi strani” takoj oglasili alarmi. V nedeljo se je namreč javno oglasila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer in predsednika SMC Zdravka Počivalška obvestila, da odstopa kot podpredsednica stranke in hkrati izstopa iz stranke.
“Zlovešča desna ideologija”
Kaj hitro je bilo jasno, da so glavni razlog pogajanja SMC za vstop v koalicijo s SDS. Klampferjeva, ki kot ministrica nikoli ni zbujala veliko pozornosti, je postala bolj znana zaradi svoje poteze leta 2017, v času, ko je bila še načelnica mariborske upravne enote. Takrat je namreč poskrbela za prepoved Thompsonovega koncerta, s čimer je pristala na listi najbolj znanih zatiralcev svobode, ki se hkrati imajo za »liberalno usmerjene«. Ker leta 2018 ni bila izvoljena za poslanko, bo njen vpliv na prihodnjo usmeritev SMC minimalen. Bolj vprašljiv pa je nastop nekdanjega predsednika stranke, nekdanjega premierja in sedanjega zunanjega ministra Mira Cerarja, ki je bil glede pogajanj za vstop v novo koalicijo sprva zadržan, sedaj pa temu bolj ali manj nasprotuje. Če bo namreč Cerar podprl stališča Klampferjeve, ki je v pismu Počivalšku brala levite, češ da se stranka ne more in ne sme obračati po vetru in se udinjati »desni ideologiji«, se utegne zgoditi, da bo v stranki prišlo do razkola. Nekateri člani in simpatizerji SMC prek Twitterja napovedujejo celo možnost protestnih shodov, če bi prišlo do resnejših pogajanj med Počivalškom in Janšo. Glavno »kajlo« pa je Počivalšku zabil Cerar, ki je v pismu predsedniku SMC zapisal: “Od vstopa v politiko sem vseskozi zagovarjal ista načela in nasprotoval politiki, ki jo pooseblja Janez Janša. Ob tem seveda podpiram prizadevanja predsednika SMC, ki vodi dialog z vsemi strankami, vendar s ciljem oblikovanja takšne koalicije, ki jo bo vodila oseba, ki v praksi udejanja demokratične vrednote in višjo politično kulturo. V primeru, da bi se oblikovala vlada pod vodstvom Janše, v njej ne morem sodelovati.” Za zdaj ni znano, ali bo izstopil tudi Cerar, ki je očitno resno vzel obljubo Marjana Šarca ob odstopu s premierskega položaja, da bosta LMŠ in SMC projektno sodelovali.
Bo večina dovolj trdna?
Za zdaj je znano samo to, da je končan prvi krog pogovorov med strankami, ni pa še znano, kdaj se bo začel drugi. Prvotno naj bi se začel minuli torek s srečanjem prvakov strank, vendar so pogovori odpadli. Po poročanju časnika Delo naj bi bila SDS sporočila, da pogovori in usklajevanja v drugem krogu potekajo že od petka dalje in se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh. Šele ko bodo dovolj usklajeni glede programskih prioritet in ko bo jasno, kolikšna je realna glasovalna moč vsake od partneric, bo stekel morebitni novi krog pogovorov. Zanimivo je tudi, da se že ves čas širijo govorice, naj se Janez Janša umakne in ponudi premiersko mesto nekomu drugemu. Janša na to odgovarja, da se je pripravljen umakniti tistemu, ki je dobil več glasov kot on in ima torej boljšo pozicijo. Za zdaj pa je jasno predvsem to, da si Janša želi v vladi imeti vse predsednike koalicijskih strank.
Tako Počivalšek kot Aleksandra Pivec sta bila ministra že v dosedanji vladi, kar pomeni, da bi v vladi svoje mesto dobil še Matej Tonin iz NSi, če po kakšnem scenariju ne bi znova postal predsednik DZ. Po drugi strani pa se širijo ugibanja, ali bo morda mesto predsednika DZ ponujeno Cerarju, s čimer bi iz državnega zbora izrinil večnega prebežnika Janija Möderndorferja. Ni pa še jasno, koliko poslanskih glasov bi Počivalšek zagotovil za novo koalicijo. SMC ima namreč skupno deset poslancev, NSi sedem, DeSUS 5, SDS pa 26 poslancev. To bi pomenilo skupaj 48 poslanskih glasov, kar je le dva več od minimalne večine. Ker predsednika vlade volijo s tajnim glasovanjem, je projekt precej tvegan, saj bi lahko denimo trije poslanski prebežniki, ki bi prestopili na stran LMŠ, spodnesli poskus oblikovanja nove vlade.
Velika partizanska ofenziva
Med dejavniki, ki bi lahko vplivali na morebiten ponesrečen poskus, so tudi pritiski, ki jih izvaja trdo jedro tranzicijske levice na poslance SMC in DeSUS. Pričakovano se je z javnim pismom oglasila Alternativna (nekdanja Liberalna) akademija, Milan Kučan pa je v tujih medijih vsej svetovni javnosti dal vedeti, da v Sloveniji prihajajo na oblast populisti – karkoli že to pomeni. Režimski mediji so na dan znova privlekli že prežvečene in dokazano lažnive zgodbe o nepojasnjenem premoženju Janeza Janše in financiranju medijev, ki naj bi bili “v lasti” SDS, iz tujine. To kaže, da bo skušala tranzicijska levica izsiliti predčasne volitve in pridobiti nekaj časa za umestitev kakšnega “novega obraza”. Po nekaterih insajderskih informacijah naj bi bil novi as iz rokava nihče drug kot upokojeni novinar in do nedavnega voditelj kviza “Lepo je biti milijonar” Slavko Bobovnik, ki so ga pred leti omenjali že kot mogočega kandidata za predsednika republike. Pogoj, ki ga mora izpolnjevati, pa je igrati domnevno žrtev Janeza Janše, saj se je Bobovnik z njim že nekajkrat zapletel v precej vroče diskusije na Twitterju. Očitno je, da taktika Murgel vodi prav v to smer – v nov projekt z novimi obrazi.
Gašper Blažič