Slovenska vlada je od davkoplačevalcev izsilila 3.000.000.000,00 dodatnih evrov priliva v proračun. Pa so očitno NVO-ji, leva interesna združenja in javni sektor vseeno izstavili prevelik račun za uravnotežene finance. Kot poroča STA, je državni proračun po besedah fiskalnega sveta v prvih osmih mesecih beležil 431 milijonov evrov primanjkljaja. Pri tem poudarjajo tudi, da nove davčne obremenitve ne bi imele velikega vpliva na prilive v proračun.
Brez neposrednega učinka interventnih ukrepov bi primanjkljaj znašal 72 milijonov evrov, na podlagi predhodnih podatkov ugotavlja fiskalni svet.
Primanjkljaj državnega proračuna je bil v prvih osmih mesecih letošnjega leta 300 milijonov evrov manjši kot v enakem obdobju lani. Kot so zapisali v fiskalnem svetu, je nižji primanjkljaj kljub krepitvi rasti očiščene porabe (brez interventnih ukrepov) rezultat zlasti večjih prihodkov in tudi manjše porabe za interventne ukrepe. Ocenjujejo, da bo primanjkljaj ob koncu leta manjši kot po veljavnem proračunu, v katerem je predviden primanjkljaj v višini 2,2 milijarde evrov.
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je v osmih mesecih 72 milijonov evrov in je bil po podatkih fiskalnega sveta skoraj enak kot v enakem obdobju lani. Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 370 milijonov evrov in so bili za okoli četrtino manjši kot v enakem obdobju lani. V veljavnem proračunu je za letos predvidenih 1,244 milijarde evrov odhodkov za interventne ukrepe, a v fiskalnem svetu ocenjujejo, da bo realizacija interventnih ukrepov manjša od predvidene.
Rast odhodkov proračuna povečuje tveganje ob obratu
Rast očiščenih odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala devet odstotkov in se je nekoliko okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bila 8,2-odstotna. To povečuje tveganja ob morebitnem obratu gospodarskih razmer, so opozorili v fiskalnem svetu.
Iz proračuna največ počrpali ZPIZ in izplačila dohodkov javnim uslužbencem
K rasti odhodkov so največ prispevali transfer v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi visoke redne uskladitve pokojnin in višja izplačila proračunskih skladov. K rasti so vidneje prispevali še medletno višji stroški dela ter transferi posameznikom in gospodinjstvom. Slednji so bili medletno večji za 8,6 odstotka, za realizacijo proračunskih projekcij pa bi morali biti v zadnjih štirih mesecih leta medletno za skoraj polovico nižji. Na prenizko načrtovanje te postavke je fiskalni svet opozoril že ob sprejemanju proračunskih dokumentov lani jeseni.
Učinek davčnih sprememb skromen
V fiskalnem svetu so se dotaknili tudi učinka predlaganih davčnih sprememb na javne finance. Njihov učinek naj bi bil skromen. Na osnovi predlogov zakonov naj bi njihov pozitivni učinek znašal okoli osem milijonov evrov, bi pa učinek podvojila morebitna uveljavitev dviga trošarin na določene alkoholne pijače.
Težava niso prihodki, ampak odhodki
Leta 2019 so bili izdatki proračuna pod 10 milijard evrov, med korono so izdatki narasli na okrog 14 milijard evrov [a takrat so trošile vse države, saj drugega načina ni bilo; na ta način smo si zagotovili mehek pristanek v krizi in hitro okrevanje gospodarstva po koncu pandemije].
Glede na napovedi o gospodarski rasti za naslednji dve leti (1,4 % in 2,6 %) strokovnjaki že ves čas mandata opozarjajo, da vlada izvaja izrazito pretirano ekspanzivno fiskalno politiko, kar je neposredno povezano tudi z inflacijo, ki je v Sloveniji že zelo dolgo nad povprečnem EU – tako zelo, da Slovenci kot v preteklosti hodimo nakupovat v Avstrijo in Italijo.
Zdaj pandemije ni več, državna poraba pa je še višja kot med pandemijo, in sicer prek 15 milijard, medtem ko naj bi bila naslednje leto že 17 milijard evrov. Se pravi za 3 milijarde višja kot v času korone. Kaj pa smo davkoplačevalci dobili za to? Luknjaste ceste, zamude pri gradnji nadomestnih stavb za poplavljence, čakalne vrste v zdravstvu, slabe storitve v javni upravi. Nič se ne spremeni, le izdatki so vsako leto višji.
I. K.