Nekdanji predsednik ZDA in trenutna podpredsednica ZDA sta se včeraj spopadla v njunem prvem in morda zadnjem medsebojnem soočenju. Kot je bilo pričakovati, je moral tudi tokrat Trump debatirati s Harrisovo in voditelji soočenja. Ti so z veliko vnemo preverjali Trumpove navedbe, medtem ko navedb demokratske kandidatke niso preverjali.
Tekmeca za najvplivnejšo funkcijo na svetu sta debatirala o vprašanju splava, priseljevanja, Izraelu, gospodarstvu in o celi vrsti ostalih zadev, poroča Fox News. Mnenja o tem, kdo je zmagal v debati, so deljena. Trump je prepričan, da je bila to njegova najboljša debata doslej.
Najprej sta spregovorila o gospodarstvu. Američani se zadnja leta soočajo z rastočimi stroški življenja. Harrisova ni želela neposredno odgovoriti na vprašanja, ali danes Američani živijo bolje, kot so živeli pred štirimi leti. Je pa zato namesto nje o inflaciji spregovoril Trump, ki je dejal, da je inflacija najhujša v zgodovini ZDA. Harrisova je napadla Trumpa, da želi uvesti davek od prometa, a jo je Trump popravil, da temu ni tako. Moderatorji so tudi vprašali Trumpa, ali ne bi napovedana uvedba uvoznih dajatev še povečala ceno dobrin (višji stroški uvoza bi se namreč prenesli na končnega potrošnika).
Zakaj Harrisova ne izboljša življenj ljudi sedaj?
Trump je nato uporabil enega pomembnejših argumentov v svojem “arzenalu”. Namreč, zakaj Kamala Harris, kot podpredsednica, že sedaj ne pomaga izboljšati življenj njunih rojakov. Še več, Harrisovo je obtožil, da je marksistka in da se bodo njene politike temu primerno spremenile, če bo izvoljena. “To bo konec naše države,” je napovedal nekdanji predsednik. Obtožil jo je tudi, da nima načrta za ZDA, še posebej pa ne načrta za boj proti inflaciji.
Rekordno visoko priseljevanje
Trump je nato preusmeril debato na vprašanje nezakonitega priseljevanja. Izpostavil je, da so bile politike, ki jih je sprejemala Bidnova in njena administracija, “katastrofa” in da so uničile ZDA. Kriza nezakonitega priseljevanja je bila sicer ponavljajoča se tema za nekdanjega predsednika, h kateri se je med soočenjem večkrat vrnil.
Trump je zabeležil simpatije gledalcev tudi, ko je spomnil na katastrofičen umik ameriške vojske iz Afganistana. Gre za nevralgično točko Bidnove administracije in za ameriški narod. Prizori kaotičnega umika ZDA namreč še vedno vzbujajo veliko negativnih čustev med Američani. Trump je prepričan, da je bil umik “ena izmed najmanj kompetentno izvedenih situacij, kadarkoli.”
Harrisovo je sredi debate tudi pozval, naj se odpravi v Washington, zbudi Bidna iz njegova spanca in naj ga pripravi, da podpiše odlok, s katerimi bo zaprl ameriško južno mejo. “Za kaj takega ne potrebuje zakona,” je dejal.
Kamala Harris se je Trumpa lotila z vprašanjem splava. Američanom je grozila, da bi Trump v primeru izvolitve uvedel vsesplošno prepoved splava, brez izjem, kljub temu, da je Trump le nekaj trenutkov pred tem dejal, da verjame, da bi izjeme (v primerih bolezni, incesta ali ogroženosti življenja matere) morale obstajati.
Trump je prav tako odvrnil: “Kar se tiče prepovedi splava, ne, nisem za prepoved splava, ampak nima veze, ker je to vprašanje sedaj v rokah zveznih držav.” Po drugi strani Harrisova ni želela odgovoriti, ali podpira pravico do splava vse do dneva pred rojstvom.
Ž. K.