Čeprav naj bi fakultete predstavljale prostor za širjenje znanja in kritično razpravo, so se te pričele zlorabljati za namene levega političnega aktivizma. Tudi tam se namreč zbirajo podpisi za razpis referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki je bil v ponedeljek sprejet v državnem zboru.
Navkljub temu da konkretni zakon prinaša prednosti vsem, so se proti zakonu mobilizirali sindikati in nevladne organizacije, ki so se sedaj usklajeno skupaj z levimi političnimi strankami lotili zbiranja podpisov za razpis protiustavnega referenduma. Podpisi se po navedbah študenta Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani zbirajo pri vratarju na vhodu njihove fakultete.
SDM: Fakultete so prostor za širjenje znanja, ne politične propagande
Podmladek Slovenske demokratske stranke (SDM) je na profilu X delil izpoved študenta, ki je povedal naslednje: “Kot študent Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani pričakujem, da je to prostor za znanje in dialog, ne pa politično propagando, kakršni smo bili danes priča študentje in dijaki. Taki plakati so izobešeni po celotni fakulteti, pri vratarju na vhodu pa se zbirajo tudi podpisi. Slovenska demokratska stranka podpira odprte pogovore in diskusije, kar smo dokazali v januarju, ko smo obiskali Gimnazijo Želimlje. Zato namesto propagandnega okolja razmislite in ustvarite prostor, v katerem bomo tudi mladi lahko debatirali in se pogovarjali o političnih zadevah.”
Fakultete so prostor za širjenje znanja, ne politične propagande‼️ pic.twitter.com/Sa0JkY4HCV
— SDM (@organizacijaSDM) May 13, 2026
Da v primeru Pedagoške fakultete UL ne gre za osamljeni primer, je v torek poročal portal Zanima.me. Njihova bralka jim je namreč zaupala, da je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani opazila stojnico, na kateri so nekateri profesorji zbirali podpise. Ker je podpise zbirala profesorica, ki na fakulteti poučuje več predmetov, po besedah ene od študentk med študenti obstaja strah, da bi lahko “zavračanje podpisa vplivalo na njihove ocene”.
“Glede na zapis v pozivu članom visokošolskega sindikata pa je do zbiranja podpisov prišlo na več fakultetah Univerze v Ljubljani,” še navajajo in izpostavljajo, da so člani visokošolskega sindikata prejeli pismo, kjer je bilo navedeno, “da bodo na nekaterih fakultetah zbirali organizirano na stojnicah ob vhodu v stavbo”, ob tem pa so bili člani sindikata pozvani, da k oddaji podpisa nagovorijo študente in ostale sodelavce. Med fakultetami, kamor je očitno prodrl politični aktivizem, je tudi FDV. Sicer pa je Levica v eni od objav na X med drugim zapisala: “Podpise zbirajo tudi na sindikatih, v Pritličju, na Slovenski filantropiji ter v študentskih društvih na FF in FDV.”
Primer zbiranja podpisov za referendum na fakultetah odpira resno razpravo o meji med svobodo izražanja in zlorabo univerzitetnega prostora za politične namene. Še posebej problematično se zdi, da podpise zbirajo celo nekateri profesorji, ki študente ocenjujejo (slednji so kot taki v podrejenem položaju), saj lahko pri učencu upravičeno nastane občutek nelagodja in skrbi v primeru, da se podpisa podpore ne odda, četudi pritisk ni jasno izražen.
Da je takšen politični aktivizem nesprejemljiv, meni vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. V pogovoru na Planet TV je namreč povedal: “Že dobivam informacije iz univerz, osnovnih šol, srednjih šol, da popolnoma zlorabljajo za politični aktivizem nevtralni univerzitetni prostor in nevtralni šolski prostor, to je nesprejemljivo. Dajejo sindikalna obvestila s pozivi, kjer so vsebovane laži, zavajanja, pišejo, da smo interventni zakon spravili čez v slabih dveh tednih.” Po njegovih besedah gre tukaj za neresnico, saj je bil predlog zakona 10. aprila vložen, 17. aprila pa je bil kot predstavnik predlagatelja na Ekonomsko-socialnem svetu. “Oni niso bili pripravljeni na dialog, prišli so z grožnjami, mislili so, da se bomo ustrašili in umaknili. Odločeni smo, da so to rešitve, v katero smer mora iti Slovenija,” je dal vedeti. V zvezi z aktivizmom pa se je oglasil tudi prvak SDS Janez Janša: “Kako lahko profesorji, ki takole očitno lažejo po fakultetah Univerze v Ljubljani, z mirno vestjo predavajo študentom?”
Univerza mora biti nepolitična institucija
Da mora biti univerza nepolitična institucija, je za portal Zanima.me jasno poudaril nekdanji rektor Univerze v Mariboru, ki sedaj vodi visokošolski zavod Alma Mater Europaea, Ludvik Toplak. Sam meni, da je prav, da se zaposleni in študenti gredo politično in drugo udejstvovanje v prostem času in izven prostorov univerze. “Na Alma Mater ni politike,” je še jasno dodal.
Na družabnem omrežju X se je pojavil tudi očitek o dvojnih merilih. Ekonomist in profesor dr. Matej Lahovnik je namreč zapisal: “Jaz sem se moral zagovarjati pred Etično komisijo Univerze, ker sem na X kritiziral Golobovo vlado, skrajno levi aktivisti pa lahko celo prostor Univerze zlorabljajo za politično propagando, čeprav je v prostorih Univerze po statutu prepovedano politično delovanje.” Na zlorabo prostora Univerze bi moral po njegovem reagirati Gregor Majdič, rektor, “ker univerzitetni učitelji ne bi smeli uporabljati prostorov Univerze za zbiranje podpisov zoper nek zakon, ki ne posega v položaj Univerze, in pri tem celo nagovarjati študente, ki so v podrejenem položaju”.
Nedvomno Univerza v mislih ljudi težko ostane zasidrana kot prostor odprte razprave, kjer je dobrodošlo soočenje različnih mnenj, če se organizirano zbirajo podpisi za referendum v fakultetnih avlah, pri tem pa celo sodelujejo nekateri profesorji, saj to pušča vtis institucionalne podpore eni politični opciji. V zvezi s politizacijo izobraževalnega sistema smo na rektorja in fakultete naslovili novinarska vprašanja; ko jih prejmemo, jih objavimo naknadno. Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič pa sicer medtem vztraja, da je že večkrat v preteklih letih v prostorih UL potekalo opredeljevanje do kakšnega drugega referenduma. Kot pravi, se je v primeru referenduma o Zakonu o vodah do tega opredelila ena od članic, na katere strokovno področje spada ta zakon. “Po mojem mnenju se takšno opredeljevanje celo pričakuje. Ni mi znano, da bi kakšen rektor prepovedoval takšne aktivnosti.”
Odziv Univerze v Ljubljani na ravnanje v zvezi z referendumskimi pobudami v prostorih Univerze v Ljubljani:
Na Univerzi v Ljubljani smo zaradi pobud, ki se na posameznih članicah pojavljajo v zvezi z opredeljevanjem do referendumske pobude ter organiziranim zbiranjem podpisov v prostorih univerze, na dekane in tajnike članic naslovili obvestilo o ravnanju v takšnih primerih.
Univerza v Ljubljani spodbuja odprto razpravo, kritično mišljenje in akademsko svobodo, kar vključuje tudi izmenjavo mnenj o družbeno pomembnih vprašanjih, kot so volitve in referendumi. Ob tem spoštujemo in priznavamo legitimno vlogo sindikatov pri zastopanju interesov zaposlenihter njihovo sindikalno delovanje. Sindikati lahko v skladu z veljavno zakonodajo in kolektivnimi dogovori obveščajo svoje člane ter druge zaposlene o sindikalnih dejavnostih, prav tako zbiranje podpisov v sindikalnih centralah oziroma v prostorih sindikalnih zaupnikov ni sporno.
Vendar pa v prostorih in v okviru delovanja univerze ni dopustno organizirano politično ali drugo agitiranje. V skladu s 7. členom Statuta Univerze v Ljubljani ter drugim odstavkom 18. člena Etičnega kodeksa Univerze v Ljubljani to vključuje tudi javno nagovarjanje k podpori ali nasprotovanju posameznim referendumskim pobudam ali političnim opcijam, na primer s postavljanjem stojnic, obešanjem plakatov ali podobnimi oblikami javne kampanje.
Ob tem posebej poudarjamo, da večji del univerzitetne skupnosti predstavljajo študentke in študenti, ki niso del sindikalnih struktur, zato jih v skladu z avtonomijo univerze ne smemo izpostavljati politični ali drugi agitaciji.
Članice smo pozvali, naj zagotovijo spoštovanje navedenih načel ter omogočijo sindikalnim zaupnikom, da svoje delo opravljajo v za to predvidenih okvirih in po ustaljenih komunikacijskih kanalih, hkrati pa preprečijo oblike javnega agitiranja v prostorih univerze. S tem prispevamo k ohranjanju akademske nevtralnosti, institucionalne integritete in zakonitega delovanja Univerze v Ljubljani.
Odgovor FDV:
fakulteta ne organizira kakršnegakoli delovanja v zvezi z navedenim vprašanjem. Prav tako fakulteta ni obveščena, da bi kaj podobnega načrtovala študentska društva.
Drži, da znotraj fakultete deluje reprezentativni visokošolski sindikat in ga fakulteta v okviru sindikalnega delovanja ne ovira. Hkrati se fakulteta ne vključuje v nobene aktivnosti sindikata.
Fakulteta spoštuje avtonomno pozicijo univerze, to pomeni, da se fakulteta ne vključuje v organizirano spodbujanje k podpori ali nasprotovanju posameznim referendumskim pobudam ali političnim opcijam, ne glede na to, kdo je njihov nosilec.
Z lepimi pozdravi!
Odgovori, prejeti s strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:
(1) Bralka portala Zanima.me je poročala, da so na vaši fakulteti profesorji na stojnici zbirali podpise za referendum. Ali to drži? Koliko profesorjev je sodelovalo?
Podpise so zbirali predstavniki Visokošolskega sindikata. Ne vemo, ali so pri tem sodelovali tudi naši profesorji in koliko jih je bilo, saj tega nismo preverjali.
(2) Ste seznanjeni s trditvijo ene od študentk, da med študenti obstaja strah, da bi zavrnitev podpisa lahko vplivala na njihove ocene pri profesorici, ki zbira podpise? Kako fakulteta naslavlja takšne pomisleke?
S to trditvijo smo bili seznanjeni, ko smo prejeli novinarska vprašanja na to temo. Menimo, da visokošolski učitelji in sodelavci razumejo, da njihovih mnenj in stališč do pobude ne delijo vsi in tega niti ne pričakujejo. Pri ocenjevanju se presoja usvojeno znanje pri posameznem predmetu, ne pa študentova stališča do vprašanj, ki se tega predmeta ne tičejo. Če bi obstajal kakršenkoli indic, da stališča študentov do različnih družbeno-političnih vprašanj vplivajo na njihove ocene pri določenem profesorju, bi fakulteta to raziskala in zagotovila, da do tega ne bi prišlo.
(3) Kakšna je sicer uradna politika fakultete glede uporabe prostorov za sindikalne ali politične akcije, kot je zbiranje podpisov za referendum? Ali fakulteta takšne aktivnosti dovoljuje in pod kakšnimi pogoji?
Po 7. členu Statuta Univerze v Ljubljani na univerzi ni dopustno delovanje političnih strank, zato jim uporabe prostorov v nobenem primeru ne bi dovolili. Visokošolskemu sindikatu Slovenije pa smo na njegovo prošnjo odobrili zbiranje podpisov v prostorih fakultete, saj gre za zbiranje podpisov reprezentativnega sindikata zaposlenih v visokem šolstvu. K temu fakulteto zavezuje tudi Pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo na Univerzi v Ljubljani, ki govori o zagotavljanju strokovne pomoči in drugih pogojev za delo sindikata, npr. uporabo predavalnic in drugih prostorov skupaj s pripadajočo opremo za dogodke v organizaciji sindikata skladno s predhodnim dogovorom.
(4) Kako gledate na očitke o zlorabi fakultetnega prostora za politično agitacijo?
Menimo, da so takšni očitki neutemeljeni. Fakulteta je sindikatu omogočila postavitev stojnice izključno kot izraz podpore svobodi izražanja in participaciji zaposlenih v demokratičnih procesih, tudi v prepričanju, da nas k temu zavezuje pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo. Pri tem nismo podprli nobene politične opcije ali vsebine, pa tudi glede zakona ali referenduma nismo zavzemali in ne zavzemamo nobenega stališča.
(5) Kako fakulteta zagotavlja, da ta ostane prostor primarno namenjen širjenju znanja in kritični razpravi?
Kot smo v preteklosti že večkrat javno pojasnili, na Filozofski fakulteti poučujejo in delujejo učitelji z različnimi strokovnimi, svetovnimi in političnimi nazori, enako pa velja tudi za naše študente. Fakulteta tako združuje posameznike, ki imajo najrazličnejše poglede in stališča o vsakovrstnih družbenih in siceršnjih vprašanjih. Prav ta raznolikost je temelj akademske svobode, ki jo fakulteta dosledno spoštuje in aktivno varuje. O perečih družbenih vprašanjih ali dogodkih ne molčimo, pri tem pa vselej skrbimo za to, da je razprava spoštljiva, mirna in kulturna. Največje poslanstvo Filozofske fakultete predstavljajo širjenje znanja, izmenjava mnenj in spodbujanje kritičnega mišljenja.
Lep pozdrav!
S. K.