Tudi številni koroški kmetje bi lahko dobili letni in zimski dodatek

Datum:

Predlagana novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bi lahko pomembno izboljšala socialni položaj številnih upokojenih kmetov na Koroškem. Državni svet Republike Slovenije je namreč v zakonodajni postopek vložil spremembe zakona, s katerimi želi odpraviti dolgoletno neenakost pri upravičenosti do letnega in zimskega dodatka za del upokojencev, med njimi tudi številne nekdanje kmete.

Veljavna zakonodaja iz sistema letnega in zimskega dodatka izključuje uživalce pokojnin, ki so bili večino zavarovalne dobe vključeni v zavarovanje za ožji obseg pravic, ter prejemnike pokojnin po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Gre za ljudi, ki so desetletja delali in ustvarjali na slovenskem podeželju, v starosti pa so kljub nizkim pokojninam ostali brez socialnega transferja, namenjenega najranljivejšim skupinam upokojencev.

Za Koroško bi bila takšna sprememba še posebej pomembna. Velik del kmetij v regiji leži na hribovitih in gorsko-višinskih območjih, kjer so pogoji za kmetovanje bistveno težji kot v ravninskih delih Slovenije. Kmetije so manjše, stroški pridelave višji, možnosti za dodatne prihodke pa omejene. Mnogi današnji upokojeni kmetje so večino svojega delovnega življenja preživeli na zahtevnih kmetijah in ob tem ustvarili le skromne pokojnine. Prav zato bi letni in zimski dodatek zanje pomenila dobrodošlo pomoč pri pokrivanju stroškov ogrevanja, hrane, zdravil in drugih življenjskih izdatkov.

Na ravni Slovenije bi novela pravico do letnega in zimskega dodatka prinesla približno 3.780 upravičencem, zavarovanim za ožji obseg pravic, ter še štirim prejemnikom pokojnin po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Koliko upravičencev bi bilo na Koroškem, uradno ni znano, saj ZPIZ teh podatkov po regijah ne objavlja. Na podlagi deleža prebivalstva, izrazito podeželskega značaja regije ter velikega števila hribovskih in gorskih kmetij pa je mogoče oceniti, da bi novela lahko izboljšala položaj okoli 120 do 150 upokojenih koroških kmetov. Gre za strokovno oceno na podlagi javno dostopnih demografskih podatkov, ne za uradni podatek ZPIZ.

Posebno težo ima predlog tudi zato, ker bi izboljšal položaj številnih starejših žensk s podeželja. Mnoge so desetletja delale na družinskih kmetijah, skrbele za družino in pomembno prispevale k razvoju slovenskega podeželja, vendar zaradi nekdanje zakonodaje niso pridobile primerljive socialne varnosti kot drugi zavarovanci. Na to je ob obravnavi novele posebej opozorila tudi Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Predlagatelji ocenjujejo, da bi spremembe za državni proračun pomenile približno 2,4 milijona evrov letnih izdatkov. Ker gre za socialni transfer, sredstva ne bi bremenila pokojninske blagajne, temveč bi se zagotavljala iz državnega proračuna. Da upravičenci zaradi poznejšega sprejema zakona ne bi ostali brez letošnjega letnega dodatka, je Državni svet sprejel tudi dopolnilo, po katerem bi novi upravičenci letni dodatek za leto 2026 prejeli v 30 dneh po uveljavitvi zakona. Dopolnjeno besedilo novele je bilo posredovano v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru.

Če bo novela sprejeta, bo pomenila pomemben korak k odpravi dolgoletne krivice in k dostojnejši starosti številnih koroških kmetov, ki so vse življenje delali v zahtevnih razmerah hribovskega podeželja, njihovo delo pa se v pokojninskem sistemu ni ustrezno odrazilo.

E-Koroška

Sorodno

Zadnji prispevki

Bo Tanja Fajon spet pristala med novinarji RTV?

Se bo morala nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon po...

Od Cháveza do Madura: razkrita mreža, ki naj bi omogočala manipulacije z volitvami

Po deklasifikaciji dokumentov, ki jo je odredila Bela hiša,...

Po sledeh milijonov Alenke Bratušek

Če bi bila Alenka Bratušek po kakšni pomoti ministrica...