Notranja ministrica Tatjana Bobnar (in posledično celotna vlada) se je ustrelila v koleno. Nespretni vladni ukrepi, povezani z obmejno ograjo (itd.), so očitno pripomogli k rekordnemu številu nelegalnih prehodov avstrijske državne meje, kar bi (tudi) avstrijsko politiko utegnilo zasukati na desno.
Potem ko se je zasuk v desno zgodil na italijanskem političnem parketu, se nekaj podobnega obeta tudi v Avstriji, čemur botruje rekordno število nelegalnih prehodov državne meje. Govora je o bližajočih se predsedniških volitvah. Remix News poroča, da bi utegnilo nezakonito priseljevanje močno vplivati na odločanje Avstrijcev na oktobrskih prihajajočih predsedniških volitvah. Avstrijska vlada se je namreč znašla pod velikim pritiskom. Primorana se je spopadati z velikim migracijskim pritiskom.
Prejšnji teden (do 22. 9. 2022) je namreč v državo vstopilo kar 3000 nezakonitih priseljencev. To je nov rekord, ki je presegel že dosežen rekord prvega tedna letošnjega septembra. Nova migrantska kriza, ki je preplavila naslovnice avstrijskega tiska, je nov izziv za migrantom naklonjenega predsednika Alexandra van der Bellna, ki se bo 9. oktobra potegoval za nov mandat. Avstrija se v tem letu sooča z ogromnim dotokom migrantov. Državno mejo je do navedenega datuma prečkalo že 47 tisoč prebežnikov.
To je bistveno več kot leta 2021, ko jih je bilo 19 tisoč. Večina prihaja z Bližnjega vzhoda in Azije vključno z Afganistanom, Pakistanom in Indijo. Ankete znova in znova kažejo, da Avstrijci nasprotujejo množičnemu priseljevanju. Gre tudi za posledico grozljivih skupinskih posilstev in terorističnih napadov iz preteklosti, ki so jih zagrešili tujci. Razmere bodo volivcev postavile pred resno dilemo, ali dosedanjemu predsedniku zaupati še en mandat.
Kar eden od štirih prebivalcev Avstrije ima tuje korenine!
Vse kaže na to, da bi ob trenutnih trendih število ilegalnih prehodov letos lahko doseglo število 100 tisoč. Avstrija se sicer že danes sooča z resnimi težavami s področja integracije prebežnikov. Kar eden od štirih prebivalcev te alpske države ima tuje korenine. Problematika je resen izziv na področju vzgojno-izobraževalnih ustanov, bolnišnic in stanovanj. Preobremenjeni pa so tudi avstrijski zapori.
Kar 50 odstotkov vseh zapornikov je tujega izvora, medtem ko ta demografska skupina predstavlja pičlih 21 odstotkov avstrijskega prebivalstva. Poleg tega je 30 odstotkov vseh prejemnikov socialne pomoči v državi tudi tujega porekla. Med tujce sicer spadajo tudi Nemci, Italijani idr. Dejstvo je, da Afričani, Azijci in prebivalci Bližnjega vzhoda predstavljajo še manjši delež tujega prebivalstva, vendar je med njimi največ takih, ki bodo najverjetneje zagrešili kaznivo dejanje in posledično pristali v zaporu.
Domen Mezeg