“Upam, da razumejo tisti, ki imajo oblast, da ni dobro vsega potolči, podreti, potacati. Način življenja na tem planetu, od biologije do družbe, je živi in pusti živeti,” je v zvezi s pomenom obstoja pluralizma na javni RTVS v oddaji Arena povedal nekdanji minister, profesor, gradbenik in poznavalec družbenih omrežij dr. Žiga Turk. Z družbenimi omrežji se po njegovih besedah nadzor politike nad tem, kaj se v javnem prostoru govori, izginil, ga ni več. Možno je namreč kar koli, od takrat naprej pa traja prizadevanje, kako duha, ki je izšel iz steklenice, spraviti nazaj noter. “Način, kako so bile nekatere nevladne organizacije prepoznane, da lahko delegirajo v svet RTVS, in druge ne, in kako je bila odločitev izrazito ideološka, politična, ne daje dobrih obetov za to, kdo bo zaupanja vredna špeckahla za Facebook, X in ostale platforme,” je prepričan.
Pred dvema letoma smo lahko poslušali kritike na račun vladajoče koalicije in glavne vladajoče stranke. Očitali so izvedbo vrsto retoričnih in verbalnih napadov na račun javne televizije in posamezne novinarje. Sedaj, ko se Levica naslaja nad odhodom nekdanjega v. d. direktorja Televizije Slovenije Uroša Urbanije, ko stranka SD izraža mnenje, kako določeni voditelj Odmevov naj ne bi imel kompetenc, znanja in izkušenj, pa je vse drugače.
Različni pogledi, ideologije, prepričanja morajo dobiti prostor na televiziji, ki jo vsi plačujemo
Dr. Žiga Turk poudarja, da je pomembno je, da je javna televizija pluralna in ni usmerjena v eno smer. To se je po njegovih besedah v zadnjem času tudi pokazalo. “Novinarji v tej hiši še nikoli niso bili tako neodvisni, kot je bila ta ekipa od padca prejšnje vlade naprej,” je prepričan. Na vprašanje, če bo to tako tudi ostalo sedaj, je odgovoril, da je vedno optimist. “Upam, da razumejo tisti, ki imajo oblast, da ni dobro vsega potolči, podreti, potacati. Način življenja na tem planetu, od biologije do družbe, je živi in pusti živeti.” Pravi, da si želi upati, da so toliko pametni, toliko razumni, da razumejo, da je to javna RTVS, da so v družbi različni pogledi in ideologije, različna prepričanja in da morajo vsa dobiti prostor na televiziji, ki jo vsi plačujemo.
Žiga Turk in pričakovanja od RTV. pic.twitter.com/qbAyst0jfs
— Igor Pirkovič (@IPirkovic) September 5, 2023
Glede primera novinarja dr. Jožeta Možine, ki sta ga prejšnji teden na RTVS iskala uniformirana policista, je dejal, da si želi verjeti, da ne živimo v državi, kjer lahko dva policista na svojo voljo kar tako vkorakata nekam in si želita z nekom pogovarjati in mu s tem na nek način naredita sramoto v njegovem okolju. “Za tak korak mora obstajati nek nalog, neka preiskava, neko pisno navodilo,” je poudaril in izpostavil, da bi bilo nujno, da se takšne stvari v demokratični državi razišče, se ji pride do dna (preveri sled poveljevanja, kaj se je dogajalo, na čigavo pobudo). Ker pa je policija v svojem odgovoru dejala, da je novinar tisti, ki sedaj vpliva na avtonomijo dela policije, je v zvezi s tem Turk dejal, da sam ne ve, kako lahko nekdo, ki je ponotranjil neke demokratične principe, primerja pritisk, ki ga ima represivni aparat (oborožena četa policistov, ki imajo monopol nad nasiljem) in posameznika. Torej, da se primerja, kako lahko posameznik ustrahuje policijo. Posameznik ima namreč samo svoj glas, svoje principe, samo demokratično okolje, ki ga varuje pred morebitnimi zlorabami oblasti, ki jih represivni aparat lahko izvaja.
V svojem bistvu je demokracija razpravljavska
Svet RTV, glasuje se soglasno, ministrica Asta Vrečko pa je celo zmagoslavno dejala, da je prišlo do popolne enotnosti brez glasu proti. Turk meni, da je to primer neponotranjenega demokratičnega principa. “Več kot imamo v družbi nekih mehanizmov, ko se lahko različni pogledi srečujejo, boljše ta družba funkcionira. Ko govorimo o demokraciji, govorimo o liberalni demokraciji, o konservativni, takšni in drugačni …” V svojem bistvu je ta demokracija po besedah Turka razpravljavska, z razpravo se stvari odvijajo. “Na eni strani se nasprotja v družbi prikažejo, na drugi strani pride do soočenja z drugo stranjo. Če je soočenje enakopravno, pride do enakopravne tekme idej, na koncu pa pridejo na dan dobre rešitve.” Ob tem je spomnil na ciničen pregovor, ki pravi: “Imej svoje prijatelje blizu, svoje sovražnike še bližje,” in dodal, da je dobro, da so zraven tudi tisti, ki mislijo drugače, da povedo, kaj mislijo in da se to ve in izrazi. Ker so dejali, da je depolitizacija, da se na neki televiziji, ki je začela delati pluralno, odstrani eno mnenje, je Turk opozoril, da js tem vse skupaj postaja manj transparentno. Sam sicer meni, da bi morali organe javne RTVS sestavljati tako, da bi imela opozicija člana več v organih. “Televizija je tukaj predvsem zato, da nadzoruje oblast, zato bi morala imeti vsaka opozicija nekoliko več vpliva,” je bil jasen.
Kanali tistih, ki ne pridejo v mainstram medije, se selijo na družbena omrežja, imamo kar nekaj platform. Svetovalec ministrice za kulture Lenart J. Kučić je na Blejskem strateškem forumu glede tega, kar vidi na spletu, povedal, da gre za vplivne vsebine oziroma vpliv vsebine, ki ga je treba ustrezno regulirati. Prek evropskih direktiv, uredb se bo reguliralo ta del medijev. “Moj vtis, vsaj od trenutka, ko sem bil v tisti skupini Evropske komisije za preganjanje lažnih novic, pa tudi že prej, je ta, da politika vedno trpi za tem, da ne more kontrolirati javnega prostora, javnega pogovora, da ne more kontrolirati medijev. Druga najboljša stvar, ki jo je politika imela v rokah v prejšnji medijski arhitekturi, je bila, da je ena politika imela ene medije, druga druge medije. Ljudje so slišali en in drug pogled.”
Pripravljeni so nastavki za zmanjšanje svobode govora na družabnih omrežjih
Z družbenimi omrežji se po njegovih besedah nadzor politike nad tem, kaj se v javnem prostoru govori, izginil, ga ni več. Možno je namreč kar koli, od takrat naprej pa traja prizadevanje, kako duha, ki je izšel iz steklenice, spraviti nazaj noter. “Imamo 10. oziroma 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki pravi, da se politika ne sme vmešavati v to, kako državljani sprejemajo in oddajo informacije, razen če zakon to določa v posebnih primerih. Sedaj je bil narejen napor, kako vrniti vpliv politike v to, kaj se dogaja na družbenih omrežjih.” Pravi, da je dodatna težava to, da so ta omrežja praviloma ameriška in da je še toliko težje zvijati jim roko in tako iščejo poti, kako to narediti prek posrednikov. “Iznašli so način, da se lahko človek pritožuje, prioritetno omrežja morajo upoštevati mnenja zaupanja vrednih označevalcev teh vsebin, ki bodo morali biti v vsaki državi. Se mi zdi, da bo politika upala, da bodo te zaupanja vredne nevladne organizacije delale to nekako tako, kot si politika želi. Delale bodo v zvezi z govorom o vsebinah, ki so očitno nezakonite in škodljive.” Poudarja, da gre za drsečo brežino, po kateri lahko zdrsiš kamor koli, ko govoriš o zakonitosti govora, škodljiva vsebina pa je lahko kar koli. “Ne rečem, da se bo v trenutku svoboda govora na družabnih omrežjih močno zmanjšala, vsi nastavki za to pa so pripravljeni.” Ker gre podjetjem načeloma za dobiček, je verjetno, da bodo ta popustila, da bodo lahko nemoteno naprej poslovala. “Način, kako so bile nekatere nevladne organizacije prepoznane, da lahko delegirajo v svet RTVS in v druge ne, in kako je bila odločitev izrazito ideološka, politična, ne daje dobrih obetov za to, kdo bo zaupanja vredna špeckahla za Facebook, X in ostale platforme.”
V pogovoru je Turk povedal, da mu je žal, da ne piše več kolumn za Siol, saj so ga tam brali tudi tisti, ki mu ne sledijo, ga ne poznajo. Tam je bil tako cel kup slučajnih bralcev. “Take platforme, kjer srečaš vsebino, ki je sicer ne bi izbral, so izjemno pomembne, potrebne, da dialog v družbi funkcionira,” je prepričan. Povedal je, da urednik, s katerim je imel korektne odnose, bil deležen pritiskov s strani svojih kulturnih bojevnikov. “V nekem trenutku mu je bilo preveč. Pametno se je odločil, tudi vi bi pridobili točke, če bi v oddajo povabili Niko Kovač,” je odvrnil voditelju Igorju Pirkoviču in dodal, da v zvezi z vsem, kar piše (tudi o podnebnih spremembah denimo), ima za seboj podatke, argumente, da razloži logiko, zakaj tako razmišlja. Turk poudarja, da je potrebno zavedanje, da medij z nasprotnimi mnenji povezuje ljudi in ne deli.
Ko je nedavno govoril o osebi, ki ima moč in vpliv, če bi hotel, da spravi ta narod med sabo, je imel tukaj v mislih nekoga, ki je bil zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije in ki mu velik del tega prostora, ki bo moral narediti nek korak, verjame in mu zaupa. V zvezi z nesrečnimi dogodki in spravljivostjo politike je dejal, da je tukaj vsem malo odleglo, da je nastal dober občutek, da se vsaj v tem trenutku niso grabili za goltanec. “To vliva optimizem, da če se nam še kaj hudega zgodi, da pa mogoče ne bomo šli v to popolnoma skregani oziroma da vsaj ta del političnega prostora, ki je sedaj opozicija, to razume. Ker tisti, ki so bili opozicija v času covida, tega niso razumeli,” je poudaril in dodal, da takšno stanje ne more trajati, saj je politika tukaj, da konkurira med seboj. To se je že pokazalo pri sprejemanju interventnega zakona, kjer bi po njegovem morali vladajoči bolj prisluhniti predlogom opozicije. To bi namreč bila lepa gesta.
N. Ž.