Izgubljajo ZDA vojno z droni? Geopolitični komentator Gandalv meni tako v svojem prispevku na platformi substack, kjer piše o ukrajinskem fenomenu dronskega vojskovanja.
Prejšnji teden naj bi Ameriško obrambno ministrstvo to priznalo pred kongresom, trdi Gandalv in piše, da se medtem, ko je Washington v paniki, Ukrajina že pripravlja na naslednji korak.
Vojaški inovator 21. stoletja
“Spomladi leta 2022 je trgovec z žitom iz ukrajinskega Užgoroda z lastnim denarjem v športni trgovini kupil dron DJI Mavic. Ni imel ukazov. Ni imel proračuna. Imel je jarek, ruski tank, ki ga ni mogel videti, in idejo”, piše omenjeni analitik. Za prve vaje s svojo enoto je uporabil kar kondome, napolnjene z vodo, ki jih je obesil z dreves, zatem pa so jih skušali zadeti z droni. Ko jim je to uspelo, so začeli uporabljati ročne bombe. No, iz tega ciljanja kondomov se je razvila današnja osnova za vojaško proizvodnjo, ki procesira več kot 150.000 istočasnih videoprenosov v živo, dnevno uniči več kot 2.000 sovražnih ciljev in je stala Rusijo več kot 15 milijard dolarjev v obliki uničene opreme. Ta trgovec z žitom je Robert Brovdi, znan kot Magyar, poveljnik ukrajinskih sil za brezpilotne sisteme in najvplivnejši vojaški inovator 21. stoletja.
Sekretar ameriške vojske Dan Driscoll je prejšnji teden pred Komitejem senata oboroženih sil dejal: “Ukrajini je uspelo povezati vsak dron, senzor in vsako platformo za dronske polete v eno združeno omrežje. Po drugi strani ZDA tega ne zmorejo”. Zatem je naznanil pripravo izrednega programa, preko katerega bodo Američani na tem področju skušali dohiteti Ukrajince. Najmočnejša vojska na svetu naj bi se tako potrebovala izreden program, da doseže to, kar je uspelo človeku s športnim dronom v vojaških jarkih leta 2022.
Ruski Pearl Harbour
Pojdimo naprej: Pet ruskih letalskih oporišč razporejenih preko pet različnih časovnih con se zbudi ob zvoku roja dronov, ki se dviguje iz streh parkiranih vojaških tovornjakov. Na lokacije so jih pripeljali ruski državljani, ki so mislili, da dostavljajo lesene poletne kabine. Eden izmed voznikov je kasneje za medije dejal, da je drone skušal strmoglaviti s metanjem kamnov. Več kot sto dronov z neposrednim videoprenosom je to jutro napadlo ruska vojaška letališča v petih različnih časovnih conah, in povzročilo za približno sedem milijard dolarjev škode, medtem ko je vsak dron vreden le tisoč dolarjev. Škoda je bila povzročena tudi na nezamenljivih strateških bombnikih in nadzornim letalskim sistemom. Usklajeni napadi so ciljali oporišča ruskih zračnih sil na lokacijah Belaja, Djağilevo, Ivanovo Severni, Olenja in Ukrainka. Najbolj oddaljen napad na Belajo v Vzhodni Sibiriji je bil izveden kar 4.300 kilometrov od ukrajinskega ozemlja. Ruska “strateška globina”, njena najstarejša vojaška doktrina, je tako postala zastarela.
Po napadu so ruski vojaški blogerji in analitiki napad označili za njihov Pearl Harbour. Nekdanji polkovnik ameriške vojske Seth Krummrich ga je dobro opisal: poceni droni, pretihotapljeni globoko v Rusijo, so uničili neprecenljive in nenadomestljive ruske strateške bombnike. Ukrajina, je dejal, je rusko vojsko presegla v razmišljanju in manevriranju.
Nova razmerja v učilnici vojskovanja
To je bilo pred enajstimi meseci. Kar se je zgodilo od takrat, je zgodba o tem, kako je država v četrtem letu popolne vojne tiho postala najnaprednejša država na svetu na področju dronskega vojskovanja, medtem ko je največja vojska na svetu porabljala rakete Patriot v vrednosti 4 milijone dolarjev, da je v Zalivu sestreljevala drone Shahed v vrednosti 50.000 dolarjev.
Ob začetku vojne je bila Ukrajina dojemana kot učenka, ki jo oborožujejo, financirajo in ji svetujejo zahodne sile, a sedaj se razmerje v tej učilnici vojne spreminja. Ukrajina je postala učiteljica, njen pouk pa bi moral Zahod spremljati bolj podrobno v zadnjih treh letih. To, kar je ustvarila v času vojne, je danes tehnologija, ki si jo želi vsaka zahodna vlada.
A. S.