Provokativen umetnik Janez Janša, ki se je leta 2007 imenoval Emil Hrvatin, je bil ovaden potem, ko je na performansu na festivalu Zoom v Reki gledalce povabil k rezanju hrvaške državne zastave. Komentirali bi lahko, da je to povsem normalno, saj gre za zlorabo državne zastave, a žal to ne velja tudi pri nas. Pri nas je namreč v imenu umetnosti dovoljeno vse, še več, za nagrado se dobi celo Prešernovo nagrado.
Hrvaški umetnik Krešo Mustać je proti Hrvatinu (ki kandidira za poslanca Levice) in proti gostitelju njegove predstave Življenje, Muzeju moderne in sodobne umetnosti, vložil kazensko ovadbo, ter tudi proti društvu Drugo more, ki je nastopilo kot organizator festivala Zoom. Pojasnil je, da je v omenjenem primeru iz leta 2010 prišlo do storitve kaznivega dejanja žalitve ugleda Republike Hrvaške, saj so z rezanjem zastave v javnosti osmešili in podcenili uradno državno zastavo, ob tem pa je ogorčeno dodal, da je globoko užaljen, saj je predstava blatila državo kot tudi državljane in veterane.
Ob tem je Mustać komentiral, da če je izvedba kaznivega dejanja umetnost, je umetnost tudi kazenska prijava. Med drugim je – poleg kritike reškega župana Vojka Obersnela, ki je predstavo pasivno gledal -, poudaril, da bi bila lahko umetnost tudi, če bi se odpravil na ulico s pištolo v rokah in nekoga ubil.
Če na sosednjem Hrvaškem ob uničenju zastave zaznavajo ogorčenje, pa je pri nas vse drugače, čeprav je po slovenski zakonodaji to kaznivo. Poročali smo že o primeru Simone Semenič, ki se razglaša za dramatičarko, dramaturginjo, režiserko in performerko. Semeničeva, ki je večkratna dobitnica nagrade Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo, se na spletnem portalu slovenskega gledališča med drugim hvali tudi s tem, da je sodelovala z Janezom Janšo, a seveda pri tem nima v mislih prvaka SDS, temveč režiserja, rojenega leta 1964 v hrvaški Reki.
Za norčevanje iz slovenskih simbolov Prešernova nagrada
Sporna fotografija Semeničeve, na kateri je ta ovita v slovensko zastavo in je iz nje izrezan grb, prikazuje norčevanje iz slovenskih nacionalnih simbolov. 15. člen zakona o varstvu javnega reda in miru navaja, da je za tistega, ki “namenoma zažge ali kako drugače poškoduje ali uniči zastavo ali grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije ali zastavo druge države”, zagrožena denarna kazen. Prav tako je zagrožena denarna kazen tudi za fizično osebo, “če uporablja grb, zastavo ali slovensko narodno zastavo, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo” (zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi). Iz navedenega je več kot očitno, da gre za nezakonito dejanje in zato takšne vrste “umetniški navdih” nikakor ne sme biti dovoljen. Očitno pa se za to pri nas dobi celo nagrado Prešernovega sklada, ki predstavlja najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. Adijo, pamet.
N. Ž.