“Gre za popolno sprenevedanje, v katerem izstopa en moment – tisti, ki najbolj kričijo o svobodi govora, jo najbolj ovirajo. To je znani partijski refleks, ki se je pri nas uveljavil in ki sliši na ime “primite tatu”,” je o uvajanju cenzure dejal univerzitetni profesor Boštjan M. Turk. “Glede na to, da Evropska konvencija o človekovih pravicah jasno prepoveduje državi, da bi se vmešavala v govor (torej v sprejemanje ali oddajanje informacij) v družbi, je zelo vprašljivo, ali je Svet sploh legalen,” pa je opozoril univerzitetni profesor Žiga Turk.
Premier Robert Golob kaže močne apetite po tem, da bi z orodji izvršilne oblasti kontroliral smernice javne debate. Tranzicijska vlada, ki se “vrača h koreninam” 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ, t. i. verbalnega delikta, ki je mimo običajnih globalnih smernic sovražnega govora urejal kaznovalno politiko tega, kar je “ljudstvo” razumelo kot žaljivo (seveda, ko govorimo o ljudstvu, mislimo oblast, ki zastopa ljudstvo). Zato je bilo že vnaprej jasno, da je strateški svet za preprečevanje sovražnega govora pod vodstvom vulgarne, zelo pogosto žaljive Nike Kovač (tukaj) le orodje izvršilne oblasti za dosego prepovedi kritike vlade. Akademik Boštjan M. Turk: “Gre za popolno sprenevedanje, v katerem izstopa en moment – tisti, ki najbolj kričijo o svobodi govora, jo najbolj ovirajo. To je znani partijski refleks, ki se je uveljavil pri nas in ki sliši na ime “primite tatu”. Kdor koli izvaja podobne manevre, je v isti poziciji.” Turk si je podrobno pogledal prispevek Kovačeve za CNN in ugotavlja, da je v dokumentarnem filmu “veliko število neresnic”.
“Nika Kovač je najbolj posvečena elita, ki danes obstaja v Sloveniji!”
Preseneča ga, kako si lahko nekdo v javnem prostoru republike Slovenije in ZDA privošči takšno stopnjo lansiranja neresnic. Turk: “Tega preprosto ne razumem!” Opozoril je, da Kovačeva izhaja iz dejstva, da se bori proti eliti, toda prav ona je ta elita. “Ona je najbolj posvečena elita, ki danes obstaja v Sloveniji. Govori, da ima Janez Janša vpliv, Janša pa nima danes nobenega vpliva! To vse je sprevrženo!” Vse njene trditve so po minimalistični oceni analitičnega razuma sprevržene. Ta država je po zaslugi volivcev, ki so volili levico (Svobodo) 24. aprila 2022, Roberta Goloba “odplavala nekam, ko nihče ne ve, kje so bo ta odisejada končala”. Gotovo ima v zadevi tudi del vpliva Obamova administracija. Najbolj pretresljivo glede posnetka pa je, da nihče ni preverjal dejstev. V dokumentarcu je resnično zgolj to, da obstaja neka Nika Kovač v neki Sloveniji, sicer pa je v celoti neresničen. “Če je kdo elita te družbe, je to ona!” je prepričan Turk, ki se je v nadaljevanju dotaknil uvajanja cenzure v Sloveniji.
Spomnil je, da je v zadnjih petih letih na sodiščih pustil 50 tisočakov “zaradi sedmih stavkov”, ki jih je napisal pesniku Venčeslavu (Venotu) Tauferju, še več pa ga bo stal primer “Giuseppe Pierazzi”. “Če se človek znajde v takšni situaciji, potem … Si predstavljate, za kakšno vsoto gre! Šlo je za odvetnike, sodne stroške itd.” V slovenskem sodnem sistemu je po njegovem vse mogoče. Človeka je na takšen način mogoče uničiti. Turk: “To vam povem zelo odkrito! To je moj edini komentar!” Po njegovem v Sloveniji nastaja instrumentarij, s katerim je mogoče človeka uničiti in prav on sam je ena od žrtev tega instrumentarija. Živimo v državi, ki je popolnoma brezpravna, ki nima vzpostavljenih elementarnih mehanizmov prava. To je temeljni problem te države 30 let po njeni osamosvojitvi. Turk je prepričan, da je upanje za Slovenijo: če bodo ljudje stopili skupaj in odšli na volišča … Na takšen način smo državo tudi dobili, je zaključil misel.
“Omejevanje svobode govora lahko hitro zdrsi v poljubno trdo omejitev dialoga v družbi”
Akademik Žiga Turk: “Najprej: zagovorniki svobode govora ne zagovarjamo nevljudnega ali prostaškega govora, govora, ki lahko prizadene, užali ali vznemiri. Pravimo le, da je včasih tudi tak govor v demokratični družbi potreben in da omejevanje svobode govora lahko hitro zdrsi v poljubno trdo omejitev dialoga v družbi.” Nekatere oblike govora so po njegovem že prepovedane, obstaja tudi praksa ESČP. Če je kdo užaljen, lahko toži. Področje je urejeno. Pri 57 priporočilih pa gre za več stvari: prvič, jasna je ambicija, da se razširi, kateri govor je prepovedan oziroma se ga bo preganjalo. “Definicije so tako ohlapne, da je mogoče prepovedati vse, kar ne hvali oblasti ali dominantnih družbenih idej,” je jasen Turk. Drugič, poskuša se opolnomočiti neke obstoječe ali nove nesodne organe, ki bi določali, kaj se v javnem prostoru sme ali ne nekako po zgledu civilne družbe, ki so ji dali v upravljanje RTV.
Tretjič, slabo je prikrit napor, da bi država za opravljanje del in nalog na področju zmanjševanja svobode govora denar spravila do določenih organizacij in posameznikov, ki bi nezaželeni govor preganjale ali izvajale razne študije in izobraževanja. Četrtič: jasno se vidi, da je bila sestava sveta in njegovih sogovornikov izrazito enostranska in prav nič pluralna. Zagovorniki temeljnih človekovih pravic in svoboščin niso imeli nobene besede. Petič: glede na to, da EKČP jasno prepoveduje državi, da bi se vmešavala v govor (torej v sprejemanje ali oddajanje informacij) v družbi, je zelo vprašljivo, ali je Svet sploh legalen. Sicer pa Žiga Turk meni, da je svoboda govora temeljna človekova pravica. Omeji jo lahko samo zakon. O sporih o njej lahko odloča samo sodišče. Zakone že imamo. Proti sovražnemu govoru se bori z več govora, ne pa z represijo. Svobodoljubna civilna družba mora zastaviti vse sile, da doseženo raven svobode govora ohrani.
Domen Mezeg