V petek, 23. aprila, na praznik sv. Jurija, mučenca zgodnjega krščanstva, so naše uredništvo obvestili o grožnji, ki so jo prejeli v Splošni bolnišnici Celje, naslovljena pa je bila na ženo premierja Janeza Janše, ki je kot zdravnica tam zaposlena. Le malo zatem je grožnja istega pošiljatelja prispela tudi na naslov Demokracije.
“Mi jo bomo zaklal ali sikiro obglavili otroke bomo ubili da nebodo nasledniki države Slovenije. Jebem ti mater.” Tako je zagrozil polpismen pošiljatelj, ki je verjetno pred svojim dejanjem nagnil tudi kakšen kozarček preveč. A vendar se je dalo razumeti, da je to grožnja s smrtjo. Na priloženem kolažu različnih člankov – večinoma iz Demokracije – je bilo pripisano: “Zaklali bomo Urško.” Zraven pa se je znašla tudi fotografija evroposlanke in predsednice SD Tanje Fajon ter voditeljev strank KUL. Je morda “ponosni naslednik ZKS” hotel povedati, da je navdušen simpatizer SD, saj je to stranko za ponosnega naslednika ZKS razglašal poslanec Marko Koprivc? Nikoli se ne ve.
Ponosni nasledniki komunistov
Kot že rečeno, je grožnja, očitno istega pošiljatelja, prispela tudi v uredništvo Demokracije. Pismo je napisal kar na roke in razodel, da so ponosni nasledniki komunistov. Očitno tudi v želji, da bi ponovil krvavo leto 1945. “Mi smo komunisti. Mi bomo klali streljali, mi smo nasledniki zveze komunistov Slovenija. Jaz sem ponosni komunist Slovenija, 2. vojna v Sloveniji. Mi smo zvesti nasledniki komunistov Slovenije, j**em vam mater!”. Tako je zapisal neznani storilec, ki ima očitno hude težave z duševnim zdravjem. Pošiljka je bila oddana na pošti Miklavž na Dravskem polju, kar je samo nekaj kilometrov stran od prizorišča krvavih pokolov leta 1945, namreč Šterntala, kjer je moril tudi zloglasni oznovec s pomenljivim vzdevkom Puklasti Miha. Dejansko smo na uredništvo dobili celo dve pošiljki istega pošiljatelja, saj je tudi k nam poslal nekakšen kolaž člankov, tudi intervju s Tanjo Fajon, v katerem je zatrdila, da je Janez Janša, pozor, “zelo nevarna oseba”. “Zaklali ti bomo družino, svinja. Mi smo zvesti nasledniki komunistov Slovenije. J**em vam mater,” je pisalo v enem pismu, v drugem pa: “…. In bomo klali, streljali.”
Umazana vloga RTV Slovenija
Ob tem naj spomnimo, da smo šikaniranj, zmerjanja in tudi groženj po eni strani že vajeni, saj so dejansko del novinarskega vsakdanjika, posebej v Sloveniji, kjer imamo še vedno opravka s političnim podzemljem. Tokratna grožnja pa je drugačna od tistih, ki smo jih vajeni. Čeprav mislimo, da gre za neuravnovešeno, morda celo z drogami zasvojeno osebo, pa je jasno, da je tveganje za nas zelo veliko predvsem iz dveh razlogov. Prvič, storilec nam grozi ne zaradi tega, ker bi s članki dregnili v osje gnezdo in koga razkrinkali, ampak zaradi tega, kar smo konservativno in pomladno usmerjeni medij, ki po prepričanju komunističnih džihadistov ne le ne bi smel obstajati, ampak bi morali celo vsi njegovi ustvarjalci umreti, vključno z družinskimi člani.
Drugič, takšno dejanje je posledica večmesečnega stopnjevanja nestrpnosti in medijskega ščuvanja proti vladi. Črnilo na pismu z grozilno vsebino se namreč še ni niti dobro posušilo, ko je RTV Slovenija prek svojih oddajnikov že začela lansirati sporočila borčevske zveze s pozivi k uporu, kar je mogoče razumeti tudi kot poziv k oboroženemu uporu oz. revoluciji. Gre torej za to, da se potencialni storilci, ki bi bili pripravljeni iti v nov ideološki džihad, spodbujajo in motivirajo v njihovem nasilništvu. Pri tem zelo umazano vlogo igra prav RTV Slovenija.
Biščak: Ne gre za paranojo
“To niso običajne grožnje, ki smo jih navajeni, to so očitno grožnje psihopata,” je dejal Jože Biščak, ki je dan kasneje na Policijski postaji Ljubljana Bežigrad podal prijavo. Uredništvo je v zvezi s tem že sprejelo dodatne varnostne ukrepe in okrepilo varovanje. “Levica se radikalizira. Nasilje in fizično obračunavanje ji je vse manj tuje, vse bolj ji postaja legitimno sredstvo za odstranjevanje drugače mislečih. Na udaru je tudi uredništvo Demokracije. Ne samo zaradi člankov, ki jih pišemo, predvsem zaradi našega (konservativnega) svetovnega nazora. Zato previdnost ni odveč. Ne gre za paranojo, ampak za zelo konkretne grožnje,” je še dejal glavni in odgovorni urednik Demokracije.
“Stališče uredništva o svobodi govora, ki jo kot človekovo svoboščino jemljemo v dobesednem in absolutnem smislu, je znano. Toda človekova svoboščina je tudi pravica do življenja in nedotakljivosti človeškega telesa. In ta človekova svoboščina je zdaj ogrožena – človeško življenje. To ni bilo navadno blatenje, pljuvanje ali žalitev, kar vse spada pod svobodo govora, tu gre za ogrožanje človeškega življenja,” je dejal Biščak in dodal: “Nikoli si nisem mislil, da bo prišel čas, ko bomo morali z mečem braniti trditev, da je trava zelena.“
Bodo spet “natikali na kol”?
Kot že rečeno, to nikakor ni prvi primer tovrstnih groženj. Pred petimi leti je bila podobna grožnja izrečena prek spleta, med njenimi naslovljenci je bil tudi avtor članka, ki ga berete, čeprav se je nanašala na vse novinarje Demokracije in takrat tudi Reporterja. Avtorju teh vrstic je neznanec zagrozil tudi z natikanjem na kol. Videti je, da je bila to tudi reakcija na krvav napad januarja 2015 na redakcijo francoskega liberalnega časopisa Charlie Hebdo. Ob naši napovedi, da bomo nad vse “rdeče džihadiste”, ki nam grozijo s smrtjo, poslali policijo, se je začela situacija nekoliko umirjati, a načeloma so bile razmere takrat vendarle precej boljše kot sedaj. Morda tudi zato, ker se je tranzicijska levica počutila, da je “na konju”, saj je na volitvah leto prej dobila mandat z “novim obrazom” Mirom Cerarjem. Tokrat pa je nekoliko drugače: na oblasti je desnosredinska koalicija, ki zaradi sestave ne more uresničiti prav vseh zavez, a že zaradi možnosti, da bi jih lahko uresničila, je deležna napadov in pozivov k volitvam. Toda če bi do volitev prišlo, bi se zelo verjetno pomladni tabor še utrdil.
Grožnje kot posledica neuspeha z afero “non-paper”
In zakaj takšen napad prav na redakcijo Demokracije? Avtor članka, ki ga berete, je večkrat opozarjal na določene podobnosti z razmerami v BiH leta 1991 (malo pred vojno) in v Ruandi pred velikim genocidom leta 1994. Tudi tam so krvavo vlogo odigrali mediji, zlasti radio, ki je hujskal k temu, da so začeli pripadniki enega plemena z mačetami pobijati pripadnike drugega. Eden od mogočih razlogov, zakaj je tarča prav Demokracija oz. sedež podjetja Nova obzorja, ki izdaja Demokracijo, pa je tudi začetek uradnega delovanja portala s krščansko duhovno vsebino Blagovest.si, ki očitno nekatere zelo moti. Isti dan, ko so bile prejete grožnje, je bil na spletni strani Demokracije objavljen tudi povzetek odprtega pisma Mustafe Cerića, ki močno obremenjuje Milana Kučana, saj je nekdanji verski vodja bošnjaških muslimanov Cerić razkril, da je vsebina “non-paperja” v resnici vsebina tajnega poročila, ki ga je Kučan kot odposlanec Pahorjeve vlade za BiH poslal slovenski vladi ter verjetno tudi v Bruselj in Washington. Na podlagi tega razkritja se je afera “non-paper” dokončno sfižila, njeni akterji pa so se osramotili.
Gašper Blažič