Nad divjadjo v lovnih oborah Smuka in Stari Log v državnem lovišču s posebnim namenom Kočevsko je bila razglašena fatva – popoln pomor, saj so Zavod za gozdove Slovenije in drugi deležniki predlagali ukinitev obor in novo strategijo upravljanja.
Ministrstvo za kmetijstvo, Zavod za gozdove, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) so pred tremi meseci na občino Kočevje naslovili pobudo za ukinitev lovnih obor Smuka in Stari Log v lovišču s posebnim namenom Kočevsko. Gre za obori, ustanovljeni leta 1963 in 1972 z odlokom občine Kočevje o razglasitvi obor s posebnim namenom. Vsaka meri približno 1000 hektarjev, v njej pa so za potrebe lova, lovskega turizma in znanstvenega raziskovanja naselili divje prašiče, damjake in muflone. V oborah je tudi nekaj jelenjadi.
Kot izhaja iz dokumentov predlagateljev, poslovanje obore iz naslova lova in raziskovalne dejavnosti ni finančno vzdržno, da so deli ograje so v izredno slabem stanju in potrebni obnove, zaradi nezmožnosti pomlajevanja drevesnih vrst v oborah pa je potrebno odloviti vso divjad. Zavod za gozdove je tako predlagal, da se obora po odlovu divjadi uporabi kot območje s statusom za “zaščito mladovja”, z letom 2030 pa se popolnoma ukine, ograja pa pospravi. Občinski svet občine Kočevje je na seji 19. decembra sklep o ukinitvi odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom – obora Smuka in obora Stari Log tudi potrdil in je že postal pravnomočen.
Divjad postreliti, gozdove pomladiti
Padla je torej odločitev, da je treba odstreliti prav vso tam živečo divjad. V vsaki obori naj bi živelo blizu tisoč divjadi, po naših informacijah pa se v njih izvajajo intenzivni pogoni na divjad, saj LPN Kočevsko izpolnjuje cilj popolnega izpraznjenja lovnih obor. Na naša vprašanja, ali nasprotujejo omenjenemu sklepu, nam niso odgovorili. Kot smo uspeli izvedeti, so bile omenjene obore dolga leta trn v peti gozdarskemu lobiju na Zavodu za gozdove Slovenije in bi jih uničili že veliko prej, vendar je pobuda naletela na nasprotovanje nekdanjega direktorja lovišč Marka Vilfana, zaradi česar je bil velikokrat v navzkrižju z vodstvom zavoda, nazadnje pa je bil razrešen z mesta direktorja. Z njegovim odhodom in imenovanjem novega direktorja Aleša Žnidaršiča, nato pa Boža Zakrajška, se je pot odprla gozdarskim interesom, ki divjad, predvsem jelenjad, vidijo kot oviro in grožnjo. A dejstvo je, da je jelenjad izmed vse tam živeče divjadi še najmanj prisotna in v obori bolj prehaja iz zunanjega dela, saj je ograjo sposobna preskočiti.
Po naših informacijah bi se divjad v oborah lahko rešilo, saj so obstajali interesenti, ki bi obore vzeli v dolgoročni najem in stroške upravljanja prevzeli nase, a so bili na Zavodu za gozdove Slovenije na omenjene pobude povsem gluhi. Prav tako se ni izkoristilo vseh možnosti, ki jih ponujajo evropska sredstva, kar bi omogočilo preživetje divjadi skozi različne projekte.
Omenjena odločitev o odlovu popolnoma vse divjadi in ukinitvi obor je po besedah poznavalcev s področja ekologije v nasprotju z interesi države o skrbi za biotsko pestrost ohranjanja živalskih vrst. Zaradi izbruha prašičje kuge bi lahko divji prašiči v oborah predstavljali genetski bazen za revitalizacijo te vrste v primeru izumrtja. Prav tako je poleg gospodarskega zanemarjen tudi vidik preskrbe s prehrano v izrednih razmerah. Obora, polna divjadi, je namreč za našo državo lahko eden izmed prehrambenih virov primerih vojn in kompleksnih kriz.
C. Š.