Potem ko je bilo kandidatki za volitve v Evropski parlament na listi SDS Zali Tomašič onemogočeno, da bi v bližini volišča, v skladu s pravili, nagovarjala mimoidoče in delila letake, so si v Inštitutu 8. marec zamislili, da bodo za njih veljala drugačna pravila in da bodo lahko agitirali na Gospodarskem razstavišču. A s strani Državne volilne komisije (DVK) so bili deležni hladnega tuša.
“Jutri bomo ob 11. na Gospodarskem razstavišču predstavili, kateri kandidati bodo zaščitili pravico do splava, in oddali svoj glas!”, je v sredo preko družabnega omrežja X napovedal Inštitut 8. marec, katerega direktorica je Nika Kovač. S tem so svojim somišljenikom dali vedeti, da se bodo šli agitacijo za enako misleče stranke, katere so sicer sami pomagali s pomočjo vnetega aktivizma v času prejšnje Janševe vlade tudi izvoliti na oblast.
“Ne gre za “zaščito pravice do splava”. Gre za to, da se bi po predlogu naš zdravstveni sistem prisililo, da Maltežanki, ki beži pred socialistično vlado, opravijo splav”, je v luči napovedi inštituta med drugim povedno komentiral analitik Mitja Iršič. “Direktno vmešavanje v politiko uradno “nevladne” organizacije v stilu “mi vam bomo pokazali kateri kandidat je primeren in kateri ne!…”, je še eden od primerov komentarjev, ki so usuli v zvezi z namero inštituta. A v DVK nad namero inštituta očitno le niso bili tako navdušeni, kot so se v inštitutu nadejali. Na napoved četrtkove agitacije so jim namreč v jutranjih urah odgovorili naslednje: “Pozdravljeni, na območju volišča sta volilna propaganda in agitacija prepovedani. To velja za GR, dvorišče in območje najmanj 50 m okrog objekta, v katerem je volišče, kot tudi površine za pešce v območju 10 m od zunanje meje GR. Prosimo, da to upoštevate.”
V predvolilnem času so že bili aktivni
Ker imajo v času te vlade določeni nevladniki veliko vpliva, tretira se jih celo kot strokovnjake, in se jih sprejema v prostorih ministerstev, zaupa pa se jim celo oblikovanje zakonskih predlogov, morda niti ne čudi, da so bili povsem prepričani v to, da se jih bo obravnavalo drugače. V inštitutu 8. marec niso prvič tako zelo angažirani v obdobju predčasnega glasovanja. Ko so pred dvema letoma namreč potekali referendumi, na katerem se je glasovalo glede usode dolgotrajne oskrbe, o politizaciji RTVS pod krinko depolitizacije in širitvi števila ministrstev, so namreč bili še kako aktivni. Po navedbah N1 so ti v obdobju od 22. do 24. novembra 2022 pred slovenskimi volišči organizirali vel dogodkov, na katerih se je v glavnem pozivalo, da naj podprejo Golobov zakon o RTVS. V času predčasnega glasovanja so ti celo s predstavniki javne televizije pred Gospodarskim razstaviščem delili rože.
To smo mi.
Izgubili fotografa na poti do zaključne tiskovne konference.
Vsak od nas je zmeden, ker zadnje tedne ne spimo.
Ne vemo kaj bo v nedeljo.
To smo mi.
Zbrani z vseh vetrov.
Drugačni.
A povezani.
Kampanja ni bila lahka.
Bila pa je tudi najlepša do zdaj. (1/2) pic.twitter.com/MfrXwF0oR1— Inštitut 8. marec (@8Marec) November 24, 2022
Kaj si sicer prvorazredni lahko dovolijo, smo lahko videli pred dvema letoma, ko si je vidna članica vodilnega Gibanja Svoboda in predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič dovolila brutalno kršitev zakonodaje, ko je na volišču agitirala proti predsedniškemu kandidatu Anžetu Logarju. “Ne želim pa si nekoga, ki se deklarira kot nestrankarski kandidat, hkrati pa je poslanec največje opozicijske stranke. Ne želim si nekoga, ki je kar naenkrat pozabil, da je bil član prejšnje vlade, ki je kar naenkrat pozabil, kaj je prejšnja vlada delala …”, je namreč izjavila.
Ne pomnim politika, ki bi na volišču praktično poimensko svinjal po strankarskem protikandidatu.
Iz te gospe zeva zloba in žlehtnoba. Žal… pic.twitter.com/2p2JxbVa3s
— tolemamo🇸🇮 (@tolemamo) October 20, 2022
V omenjenem primeru do sankcij ni prišlo, osrednjih medijev pa vse skupaj ni niti malo zmotilo. S tem so se tako vsi skupaj povsem požvižgali nad Zakonom o volitvah, ki določa, da je na dan glasovanja na volišču prepovedana vsaka agitacija. Za kršitev je sicer predpisana kazen v vrednosti 300 evrov.
S. K.