V koprskem pristanišču naj bi po informacijah Televizije Slovenija pred dnevi zasegli 260 kilogramov kokaina. Varnostniki so ob tovorni ladji, ki je iz Južne Amerike pripeljala sojo, opazili sumljiva potapljača. Zdi se, da je Slovenija kljub svoji majhnosti pomembna točka na zemljevidu mednarodnih tihotapskih poti, kar še dodatno izpostavlja pomembnost zaščite državnih meja in dela policije.
V Luki Koper so varnostne službe v sodelovanju s policijo izvedle eno izmed največjih zasegov drog v zadnjih letih. Ladja s sojo, ki je priplula iz Južne Amerike, je tovorila več kot le kmetijske izdelke. Med rutinskim pregledom so varnostniki ob ladji opazili sumljivo aktivnost dveh potapljačev, ki sta iz rezervoarja za balastne vode skušala izvleči pet večjih torb. Izkazalo se je, da sta državljana Brazilije in Albanije poskušala na slovensko tla pretihotapiti kar 260 kilogramov kokaina. Ocenjena vrednost mamila je približno 10 milijonov evrov.
To ni prvi veliki zaseg mamil v Luki Koper, kar izpostavlja njeno pomembno vlogo v mednarodni trgovini in potrjeno pomembnost Slovenije na zemljevidu mednarodnih tihotapskih poti. Ob tem je treba še dodatno podpreti, kako ključnega pomena je varovanje državnih meja in učinkovito ter hitro posredovanje policije, da bi se preprečilo razpečevanje nezakonitih pošiljk.
Kot smo zapisali, zaseg velikih količin drog v Luki Koper ni novost. Največ zaseg heroina so zabeležili oktobra 2019 med pošiljko s 437 rolami polietilenske folije v zabojniku. V pošiljki je bilo 730 kilogramov heroina, potovala pa je iz Irana prek Združenih arabskih emiratov oz. Dubaja v Kopru. Namenjena je bila madžarskemu podjetju iz Budimpešte. Še en velik zaseg mamil v Luki Koper sega v leto 2019, tudi takrat je šlo za 302 kilograma heroina med lepilom za keramiko.
Ob tem je povsem na mestu vprašanje nekdanjega ekvadorskega predsednika Rafaela Correeja, ki je na temo mamil spregovoril v nedavni Sobotni prilogi Večera. Ekvador se z mamilarskimi združbami bori že od nekdaj, in čeprav mamil Ekvador ne proizvaja, je obala, kjer so obsežne plantaže banan, primerna za pristanišča. Correa je za Sobotno prilogo povedal, da so banane in kokain “idealen skupni tovor”. Ob tem se sprašuje, zakaj slovenske oblasti ne ustavijo tega prometa v Luki Koper, saj so imena prevoznikov znana.
Bivši ekvadorski predsednik se sprašuje, zakaj slovenske oblasti ne ustavijo prometa z drogo čez Luko Koper, ki je eno od ciljnih pristanišč v EU. https://t.co/o9KP3VspjT
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) March 17, 2024
Correa se sprašuje, zakaj slovenske oblasti tega prometa ne ustavijo, ker bi ga s pravšnjo tehnologijo in odločnostjo lahko. Imena prevoznikov so znana tudi v Quitu in Guayaquilu. Pa v ZDA, Sloveniji in drugod v Evropi tega morda nočejo, je prepričan Correa. Nasprotno, spodbujajo ga in s tem se ukvarjajo vsa pristanišča. Spomnimo se, da so že večkrat našli drogo v škatlah, namenjenih transportnemu sadju, z oznako banan blagovne znamke derby slovenskega podjetja Rastoder. Še lani maja so italijanski cariniki objavili video posnetek, ki je prikazal odkritje 2,7 tonskega čistega kokaina v pristanišču Gioia Tauro. Na posnetku je bila vidna omenjena blagovna znamka.
Zavitki s kokainom so bili v dveh zabojnikih, v tovoru sadja, sestavljenem iz 78 ton težkih banan, dosegli pa bi ceno več kot 800 milijonov evrov, je poročala italijanska agencija ANSA. Correa je pojasnil, da je Ekvador postal Evropejcem in Severnoameričanom bolj zanimiv, odkar je tam svetovno vozlišče z mamili, ki jih skupaj z bananami nalagajo na tisoče ladij, ki plujejo predvsem v ZDA in Evropo. Po njegovih navedbah je središče vsega Rotterdam, druga stran poti, ki se začne v Guayaquilu. Ciljnih pristanišč na evropski strani je več, med njimi tudi Luka Koper, poroča Regionalna obala.
A. H.