V Festivalni dvorani Lent v Mariboru bo danes mednarodni sejem eksotičnih živali ter opreme za teraristiko in akvaristiko, ki ga pripravlja Društvo ljubiteljev eksotičnih živali Stalgo exotic. Kot je za STA povedal predsednik društva Stane Močnik, je za sejem prijavljenih 42 razstavljavcev iz Slovenije in tujine.
Mariborski 27. mednarodni sejem eksotičnih živali, ni le razstava, pač pa tudi prodajni sejem eksotičnih živali in opreme, na katerem sodelujejo razstavljavci iz več evropskih držav, med drugim Hrvati, Italijani, Avstrijci, Nemci, Poljaki, Čehi in Madžari.
Na sejmu je mogoče videti in kupiti pajke, kače, kuščarje, želvice, tisočnoge, stonoge, paličnjake, različne tudi bolj specifične vrste kuščarjev in kač. Po Močnikovih besedah jih običajno obišče med 1500 in 2500 ljudi, nekateri z željo po nakupu, drugi pa tudi le na ogled ali po zbiranje informacij za morebitno odločitev o nakupu eksotične živali.
Kot pravi organizator in velik ljubitelj eksotičnega živalstva, je zanimanje zanje tudi med Slovenci vse večje, marsikdo se odloči tudi za vzrejo. “Ko smo začeli s sejmom, je bila večina razstavljavcev iz tujine, zdaj pa jih je večinoma že domačih,” je dejal Močnik.
Marsikdo se za nakup katere od eksotičnih živali odloči tudi zato, ker si želi hišnega ljubljenca, z njimi pa je lahko precej manj dela kot z domačimi živalmi. Nekatere premami tudi barvna raznolikost kakšne od živali, še posebej kuščarjev, pajkov in kač, pa tudi cene za nakup so postale bolj dostopne.
“Največkrat se ljudje odločajo za manjše kuščarje in manjše vrste kač. Najbolj popularna med kuščarji je bradata agama, ki sicer izvira iz Avstralije. Sicer pa je mogoče kupiti zgolj živali iz reje, saj je lov živali iz narave kazniv,” je poudaril Močnik.
Ljubitelje eksotičnih živali skrbi lani sprejeta novela zakona o zaščiti živali, ki bo omejila domače lastništvo za nekatere eksotične vrste. Zakon za zdaj tega še ne določa, saj seznam dovoljenih vrst še ni bil sprejet, pa tudi sicer bodo v prehodnem obdobju obstoječi lastniki živali, ki ne bodo uvrščene na seznam dovoljenih vrst, te lahko obdržali do njihove naravne smrti.
Kot pravijo v mariborskem društvu, opažajo, da je željo po ustvarjanju nove zakonodaje pognalo nepoznavanje in napačna predstava pristojnih organov o obširnosti tega sektorja, zato jih skrbi, da nova zakonodaja ne bo odraz realnega stanja.
C. Š., STA