Kljub temu, da nedavna odločitev ustavnega sodišča, ki je šla v prid kaosa, prične veljati s ponedeljkom so se protivladni protestniki v petek odločili, da bodo vseeno izvedli protest na kolesih. Tokrat so s simboliko motorne žage krožili pred stavbo hrama demokracije, napovedujejo pa že nove upore. Številni so na drugi strani upravičeno kritični do takšnega ravnanja, saj protestniki povečujejo tveganje za širjenje okužb in s svojim neetičnim ravnanjem podaljšujejo agonijo vseh tistih, ki ukrepe dosledno spoštujejo. Novinarji Večera poročajo, da so protestniki pred parlamentom izvajali “individualno rekreacijo”. Takšno poročanje je v posmeh vsem tistim, ki so zaradi covida-19 izgubili svojce.
Ustavno sodišče RS je ustavilo izvrševanje Odloka o začasni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, ki se nanaša na prepoved shodov in s tem protestnikom omogočilo vstopnico za širjenje virusa. Medtem, ko po drugi strani ljudje spoštujejo ukrepe se ustavnemu sodišču zdi bolj primerno, da protestniki lahko protestirajo, navkljub temu, da smo v polnem razmahu tretjega vala epidemije. Davek bodo seveda na koncu plačali tisti, ki ukrepe spoštujejo in bodo še naprej obsojeni na lastno regijo ali zaprto gostilno.
Tako novinarji Večera, ki so preskočili vrsto za cepljenje, gledajo na neodgovorne protestnike
Prepoved shodov je ta vikend še vedno veljala. Po pisanju Večera, ki sicer velja za glasilo stranke SD, pa so protestniki pred parlamentom izvajali “individualno rekreacijo”. Kot kaže, pri Večeru podpirajo protestnike, ob tem pa ne smemo pozabiti na njihovo preskakovanje vrste za cepljenje. Javnost je bila nad to novico precej ogorčena. Sami so povedali, da so bili cepljeni kot del kritične infrastrukture, a če bi to storili novinarji Nova24TV bi seveda naleteli na veliko hujši odziv. Šušlja se, da tudi protestniki zagreto iščejo poti do cepljenja, da bi jim bilo ob morebitni ponovni prepovedi, dovoljeno “varno protestiranje”.
Na tokratnem protestu so bile glavne motorne žage. Neuradni organizator iz vrst privilegirancev Jaša Jenull pa že napoveduje, da se bodo naslednji petek zbrali še v večjem številu in obeležili leto dni protestov. “Se vidimo torej zopet na kolesih. Vsak pripelje še enega dodatnega pedalarja! 27. aprila, na Dan upora proti okupatorju, se pa vidimo ob 17. uri. Na kolesih, rolkah, skirojih ali peš, z upoštevanjem varnostne razdalje, pa vendarle skupaj in odločno: Dovolj nam je te politične norosti! Ta vlada bo padla!!”, poziva na Facebooku.
Naslednji petek nov protest, Jenull napoveduje “veliki upor”
Medtem ko večina državljanov komaj čaka petek, da se lahko sprosti po napornem vikendu, protestniki svoj višek energije namenjajo protestiranju. Kot napoveduje Jenull, bodo nadaljevali naslednji petek, na praznik Dan upora proti okupatorju pa napovedujejo velik upor. Poslanka Levice Nataša Sukič je lansirala navodila o obešanju plakatov na partizanske spomenike. A kot kaže tudi medijska podpora protestnikom več ne pomaga, saj je opaziti, da se jih udeležuje vedno manj ljudi. Ti svoj čas raje namenijo bolj koristnim stvarem, ne da bi škodovali drugim.
Voditeljica SD Tanja Fajon je prepričana, da je udeležba na protestih temeljna človekova pravica in “pomembna ustavna pravica”. Kot je dejala v oddaji 24ur, po njenem mnenju vlada vztrajno krši ustavo. Ali bo Tanja Fajon zaradi teh besed prevzela odgovornost, če se bo število okužb in smrti začelo ponovno večati? Podobno velja tudi za ustavno sodišče, ki je dovolilo proteste. Kako bodo obrazložili nove primere smrti, in kako bodo državljanom pojasnili nove omejevalne ukrepe?
Pravica do zborovanja je temeljna človekova in pomembna ustavna pravica. @vladaRS bo morala dovoliti shode v skladu z omejitvami. Razsodba ustavnega sodišča ne preseneča, vlada vztrajno krši ustavo. Pritrjuje pa, da je bil naš poziv k amnestiji dijakov v Mariboru primeren @24UR. pic.twitter.com/EKeZ4Ou3od
— Tanja Fajon (@tfajon) April 15, 2021
Hujskaštvo medijev v tej zadevi presega vse meje dobrega okusa. Epidemije namreč še vedno ni konec. Vsako življenje, ki je izgubljeno, je preveč. Ali so življenja res tako malo vredna?
Sara Rančigaj