Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je število prebivalcev od leta 1950 do leta 2017 potrojilo, od leta 2017 do leta 2100 naj bi se povečalo še za polovico. 11. julij so Združeni narodi razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti zatem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard.
V letu 2017 je po podatkih Združenih narodov bilo na svetu 7,55 milijarde prebivalcev. Na leto se število prebivalcev povečuje povprečno za 1,2 % na leto, ta odstotek se iz leta v leto zmanjšuje. V razvitejših delih sveta (Evropa, Avstralija, Severna Amerika, Japonska, Nova Zelandija) živi 1,26 milijarde (ali 17 %) ljudi, v manj razvitih pa 6,29 milijarde (ali 83 %).
Tretjina prebivalstva je leta 1950 živela v razvitejših delih sveta, preostali dve tretjini pa v manj razvitih delih. Število prebivalcev se je leta 2017 potrojilo, a geografska rast prebivalstva ni bila enakomerna: najbolj se je povečalo prebivalstvo Afrike, za več kot petkrat, prebivalstvo Latinske Amerike in Karibov se je povečalo za 3,7–krat, prebivalstvo Oceanije in Azije se je povečalo za 3,1–krat, prebivalstvo Severne Amerike se je povečalo za 2,1–krat, najmanj se je povečalo prebivalstvo Evrope, za 1,3–krat, prebivalstvo Slovenije se je povečalo za 1,4–krat.
Delež ljudi, ki živijo v manj razvitih delih sveta, naj bi se po projekcijah srednjega scenarija Združenih narodov do konca tega stoletja povečal na 89 % oziroma na 9,9 milijarde. V razvitejših delih sveta pa se prebivalstvo številčno naj ne bi bistveno spremenilo: z 1,26 milijarde naj bi se povečalo na 1,28 milijarde. Številčno naj bi se najbolj povečalo prebivalstvo Afrike (za 3,7–krat), sledile naj bi Oceanija (za 1,8–krat), Severna Amerika (za 1,4–krat) in Azija ter Latinska Amerika s Karibi (vsaka za 1–krat). Prebivalstvo Evrope naj bi se številčno zmanjšalo za 12 %.