Veliko ljudi pravi, da si v današnjih dneh bolniške odsotnosti pač ne more privoščiti. Na delo prihajajo izčrpani, izmučeni, bolni – pogosto zaradi strahu pred izgubo službe. To terja velik davek pri zdravju in kakovosti življenja zaposlenih, pa tudi milijonske posledice za proračun podjetij.
V zadnjih letih predmet različnih razprav ni več le odsotnost z dela zaradi bolezni (absentizem), ampak je vse več govora tudi o prezentizmu. Tako se s tujko imenuje pojav, ko posamezniki prihajajo v službo kljub bolezni in slabemu počutju.
Definicija: Prezentizem pomeni, da posameznik prihaja na delo, vendar pri delu ni zbran in učinkovit zaradi bolezni, hudih družinskih ali drugih življenjskih pritiskov, zaradi preobremenjenost in stresa ali ker si ne dovoli vzeti dovolj časa za okrevanje.
Posledice se kažejo na dveh nivojih:
- zaposleni so pri delu manj zbrani in učinkoviti, poveča se možnost storjenih napak, svoje delo opravljajo manj kakovostno, zmanjša se tudi njihova storilnost;
- v poslabšanju zdravstvenega stanja zaposlenega in tudi sodelavcev, če gre za nalezljive bolezni.
Najpogostejše bolezni, ki imajo za posledico prezentizem: alergije, stres, izgorevanje, depresija, astma in respiratorna obolenja, gastrointestinalne bolezni, kronična bolečina, artritis, sladkorna bolezen, bolečine v hrbtenici ter migrena in druge oblike glavobolov.
S prezentizmom in absentizmom so povezani visoki stroški za delodajalce. Tuje študije so pokazale, da je zaradi prezentizma in absentizma produktivni čas za 10 do 15 odstotkov nižji, kar v povprečju ustreza izgubi 27 dni letno na zaposlenega.
Najpogostejši vzrok za prezentizem je strah pred izgubo zaposlitve
Razlogi za prezentizem na delovnem mestu so zelo različni: strah pred izgubo zaposlitve, uslužbenec nima zagotovljenega nadomeščanja v času bolniške odsotnosti, zmanjšanje dohodka …, pa tudi ukrepi za zmanjšanje bolniške odsotnosti v podjetju.
Neka danska študija je pokazala, da je pri delavcih, ki kljub bolezni odidejo na delo, okrevanje daljše in eventualno lahko vodi k poznejši daljši bolniški odsotnosti. Pri zaposlenih, ki več kot šestkrat na leto kljub bolezni niso ostali doma, je bilo tveganje, da bodo pozneje več kot dva meseca bolniško odsotni v primerjavi z drugimi zaposlenimi, kar za 74 odstotkov večje. Če gre za virusne bolezni, lahko zbolijo tudi sodelavci.
Prezentizem povzroča milijonske stroške
Novejša nemška študija, objavljena v strokovni reviji »Prävention und Gesundheitsförderung«, je proučevala upad storilnosti zaradi prezentizma v enem od tamkajšnjih srednjevelikih kemijskih podjetjih. V raziskavo je bilo vključenih 277 zaposlenih v proizvodnji in prodaji, ki so izpolnjevali vprašalnik. V povprečju so bili stari 41,2 let, večina je bila moških (80,5 odstotkov). Raziskovalce so zanimali tudi dejavniki, kot so starost, spol in področje dela.
Najpomembnejši izsledki študije so pokazali:
– zaradi prezentizma je bila storilnost v zadnjih dveh tednih 4,1 odstotke nižja (upad za 4,3 odstotke pri moških in 3,1 odstotke pri ženskah);
– pri zaposlenih v proizvodnji je storilnost upadla za 4,7 odstotkov, pri zaposlenih v prodaji pa 3,2 odstotke.
Vzrok za upad storilnosti, ki so ga zaposleni v proizvodnji navajali, so večje fizične obremenitve, ki so pri njih tudi vzrok za pogostejšo bolniško odsotnost z dela. Drugače je pri zaposlenih v prodaji, ki lahko svoje delo opravljajo kljub zdravstvenim težavam.
Razširjenost v Sloveniji
Podatki so zaskrbljujoči – po poročilu Eurofounda (Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer) o socialnih tveganjih na delovnem mestu iz leta 2012 je kar 61,1 odstotkov žensk in 55,9 odstotkov moških poročalo o prezentizmu, kar je krepko nad evropskim povprečjem.
Prav tako je bil visok delež tistih, ki v zadnjih 12 mesecih niso nikoli manjkali v službi zaradi bolezni – 60,7 odstotkov (v EU27: 56,9 odstotkov). Kot kažejo izsledki raziskav, sodi prezentizem med dejavnike tveganja in ga je treba upoštevati pri zagotavljanju zdravja na delovnem mestu.
T. P., A. D.