S 1. januarjem se je minimalna plača zvišala za 29 evrov neto, s 638 na 667 evrov mesečno. Populističen ukrep je vladajoča koalicija sprejela decembra, ne da bi bili prej opravljeni kakršni koli izračuni ali simulacije. Že takrat se je tudi vedelo, da bo zaradi tega dviga največ pridobil državni proračun in ne zaposleni.
Podobno je bilo tudi leta 2010, ko se je minimalna plača dvignila za 23 odstotkov. Tisti, ki so dobili višje plače, pa so bili potem kaznovani še z višjim dohodninskim razredom, mnogi so zato izgubili otroški dodatek. Enako se dogaja zdaj.
O tem veliko poslušamo v teh dneh, ko so o tem končno začeli govoriti tudi v nekaterih sindikatih. Saj ne, da tega prej ne bi vedeli, očitno jih je ozaveščenost in obveščenost članov potisnila v to, da so to tudi javno priznali.
Ob višji minimalni plači in obstoječi dohodninski zakonodaji bo posameznik plačal več davka. Ob višji minimalni plači in nespremenjenih mejah dohodkovnih razredov za otroški dodatek bo nižji tudi otroški dodatek. Podobno bo tudi pri štipendijah.
Ob vsem tem pa se zaposlenim v podjetjih, kjer nimajo dobička, ne obetajo prav nič boljši časi. V Sloveniji je tako, da tretjina gospodarstva posluje brez dobička, petina jih ima izgubo. Prav v teh podjetjih pa je tudi največje število minimalnih plač. Med slabše plačanimi v Sloveniji so namreč prav profili delavcev, ki jih bodo delodajalci v letošnjem letu najbolj iskali, to so vozniki težkih tovornjakov, proizvodni delavci, prodajalci, zidarji in podobno.
Iz tega sledi, da je nujna poprava davčne zakonodaje in drugih predpisov, ki urejajo določene transferje, kot so otroški dodatki, štipendije in podobno. Vendar pa iz vladnih krogov ni slišati pripravljenosti za to. Še več, v vladi pripravljajo nove in višje davke. Nepremičninskega, po katerem naj bi se v državni proračun steklo 200 milijonov evrov več denarja, naj bi predstavili že maja, veljati naj bi začel s 1. januarjem 2020.