Z zaslišanjem izvedenca psihiatrične stroke se je včeraj nadaljevalo sojenje Ludviku Tomšiču, ki je na protestih med centralama strank SMC in DeSUS leta 2020 dalj časa pozival, da je “fašista Janšo treba ubiti”, “Janeza Janšo treba samo ubiti in nič drugega” in spodbujal skandiranje “ubi Janšo”. Večji mediji, tudi javna RTV Slovenija, ki so takrat obsežno poročali o protestih proti prevzemu oblasti desnosredinske vlade po odstopu Marjana Šarca, so škandalozen del dogajanja dalj časa prikrivali.
Zaslišanje izvedenca je trajalo slabo uro, v tem času je bilo sojenje zaprto za javnost in sem moral iz dvorane zaradi razprave, ki je vsebovala občutljive osebne (zdravstvene) podatke. Novinarjev drugih medijev na sojenju ni bilo. Po zaslišanju izvedenca je sodnica Jerca Oblak tožilstvo in Tomšiča obvestila, da bo narejen prepis zvočnega posnetka, ki ga bosta dobili tožilstvo in obramba, da bi se lahko pripravili za nadaljevanje sojenja, ki bo po sodnih počitnicah 8. septembra. Državna tožilka je pred tem predlagala, da bi pridobili dodatne podatke iz centra za socialno delo o Tomšiču, odvetnica Tomšiča pa je temu nasprotovala z razlago, da ni razloga za razmislek o dodatnih varnostnih ukrepih, saj ni ničesar, kar bi kazalo, da je ogrožena varnost, če se Tomšič drži priporočenega zdravljenja z zdravili.
Aprila, ko se je sojenje začelo, sta na sodišče prišla Tomšič in Janez Janša, Tomšič pa je takrat opisal, kako je po njegovem bilo: “Prišel sem na proteste. Tam sem videl plakate smrt janšizmu. Jaz sem to prebral smrt Janši.” Na vprašanje, ali je imel namen spodbuditi strah, je Tomšič odgovoril, da ni imel tega namena, da je šlo za predstavo kot na nogometni tekmi, vpil ni le on, tudi drugi so, a so se potem skrili, plakatov s pozivi k smrti janšizma pa je bilo na stotine. Dodal je: “Zdaj sem pa jaz glavni problem po cajtngih in to.” Med drugim je povedal tudi, da bi naj zaradi posredovanja Nike Kovač, ki je po oceni Tomšiča vodila proteste, prišel do njega policist in mu rekel, da naj preneha, ker bodo sicer sankcije.
Sojenje poteka po 135. členu kazenskega zakonika, ki določa:
135. člen
(1) Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
Maja 2020, ko sem na državnem tožilstvu preverjal, ali bodo sprožili kazenske postopke zaradi javnega spodbujanja k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti zaradi pozivanj k smrti s tisoče natisnjenih plakatov in s kamerami posnetega spodbujanja Tomšiča, kako je treba Janšo ubiti, so iz tožilstva odgovorili, da tega ne bodo storili. Kazenski zakon za takšne primere določa:
Odgovor, da ne bo tožilskega pregona ne po 297. in ne po 135. členu, je bil takšen:
Spoštovani,
v zvezi z vašimi vprašanji vam sporočamo, da smo na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani (v nadaljevanju: tožilstvo) v zvezi z dogodki na več različnih shodih in spremljajočih odzivih na družbenih omrežjih, prejeli nekaj prijav oziroma poročil in kazenskih ovadb, zaradi kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297 Kazenskega zakonika (KZ-1).
Vse kazenske ovadbe se na tožilstvu obravnavajo celostno, saj tožilci v vsakem posamičnem primeru ocenjujejo ali je naznanjeni znani ali neznani storilec izpolnil vse zakonske znake, ne le naznanjenega, temveč kateregakoli kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pri oceni ali določeno ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po členu 297 KZ-1, tožilstvo sledi razlagi zakonskih znakov kaznivega dejanja v novejši teoriji in sodni praksi ter ustaljeni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. V zadevah ki se nanašajo na izpostavljene napise in plakate in o katerih je bilo do sedaj že odločeno, je pristojna tožilka kazenske ovadbe zavrgla iz razloga, ker je ocenila, da naznanjeno kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
Na tožilstvu vedno še posebej skrbno preučujemo vse morebitne grožnje ali pozive k uboju kateregakoli posameznika, predvsem s stališča podanih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po členu 135 KZ-1. Navedeno kaznivo dejanje pa se pregaja na predlog oškodovanca, ki je zakonska procesna predpostavka, da policija in tožilstvo sploh lahko pričneta predkazenski postopek. V primeru, ko je imenovani oškodovanec zaradi groženj podal predlog za pregon je tožilstvo že v okviru dežurne službe pridobivalo odrebe v smeri zavarovanja podatkov in odkritja identiete storilca kaznivega dejanja. V zvezi z dogajanji na shodih, oškodovanec takšnih predlogov za pregon ni podal.
Ker se uvedba kazenskega postopka lahko predlaga le zoper znano osebo, tožilstvo ki ni organ odkrivanja, temveč organ pregona, morebitnega kazenskega pregona tudi ne more začeti zoper neidentificiranega udeleženca ali udeležence shoda. Ugotovitev identitete posameznika, ki je kot udeleženec shoda s svojim ravnanjem morebiti izpolnil zakonske znake katerega od kaznivih dejanj, ki se preganja po uradni dolžnosti je pomembna tudi zaradi dejstva, da je v slovenskem kazenskem pravu sprejeto temeljno načelo subjektivne ali krivdne in ne objektivne odgovornosti.
Lep pozdrav
dr. Katarina Bergant
višja državna tožilka
vodja tožilstva
Pregon po 135. členu zdaj vendarle poteka, ker ga je sprožila varnostna služba, ki jo je takrat Janša že imel, čeprav vlade še ni vodil, Janša pa se je s pregonom strinjal, kar je pogoj pri 135. členu, ne pa po pri sankcijah ostrejšem 297. členu.
Peter Jančič
Prispevek je bil prvotno objavljen na Spletem časopisu